Sveti Rok
Cerkev svetega Roka se uvršča med slovenske vrhunske umetnostne spomenike. Graditi so jo začeli leta 1646 v značilnem podeželskem arhitekturnem slogu. Zgradili so jo z določenim namenom, in sicer so iz Šmarja pri Jelšah želeli pregnati kugo, ki je takrat morila po teh krajih. »Legenda namreč pravi ... da je leta 1645 v Ptuju razsajala kuga, od koder sta jo v Šmarje prinesla dva domačina. V kratkem času je bolezen pomorila več kot 200 ljudi. Da bi Bog to nadlogo pregnal iz kraja, so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal skesane molitve in kugo pognal iz dežele. Verniki so nato nanosili toliko darov, da so na tem mestu postavili čarobno lepo cerkev in jo posvetili sv. Roku kot zavetniku in priprošnjiku zoper kugo.« Cerkev na eni strani razkazuje svoje preprosto sestavljene gmote in oblike, na drugi strani pa nas preseneča s svojo bogato okrašeno notranjščino. Glavna vhodna vrata, nad katerimi je lesen kip cerkvenega zavetnika, pripeljejo pod obokan pevski kor, od koder se pogled razširi po vsej cerkvi, bogato okrašeni s školjkastimi in mrežastimi oblikami, angelskimi glavicami in cvetnimi vejicami. Pozornost vzbuja tudi bogato okrašena prižnica, saj njen balkon počiva na stebriču in še najbolj spominja na vitko čašo ali kelih. Odločilno likovno razpoloženje v prostor vnaša slikarija. Freske v prezbiteriju so skoraj v celoti posvečene prizorom iz legende o sv. Roku. Pri sv. Roku je še vedno živa romarska tradicija. Na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete, 15. avgusta, in godu sv. Roka, 16. avgusta, se tu zbere več ljudi. Sicer pa je sv. Rok del romarske triade Sladka Gora – Tinsko – sv. Rok.
Cerkev svetega Roka se uvršča med slovenske vrhunske umetnostne spomenike. Graditi so jo začeli leta 1646 v značilnem podeželskem arhitekturnem slogu. Zgradili so jo z določenim namenom, in sicer so iz Šmarja pri Jelšah želeli pregnati kugo, ki je takrat morila po teh krajih. »Legenda namreč pravi ... da je leta 1645 v Ptuju razsajala kuga, od koder sta jo v Šmarje prinesla dva domačina. V kratkem času je bolezen pomorila več kot 200 ljudi. Da bi Bog to nadlogo pregnal iz kraja, so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal skesane molitve in kugo pognal iz dežele. Verniki so nato nanosili toliko darov, da so na tem mestu postavili čarobno lepo cerkev in jo posvetili sv. Roku kot zavetniku in priprošnjiku zoper kugo.« Cerkev na eni strani razkazuje svoje preprosto sestavljene gmote in oblike, na drugi strani pa nas preseneča s svojo bogato okrašeno notranjščino. Glavna vhodna vrata, nad katerimi je lesen kip cerkvenega zavetnika, pripeljejo pod obokan pevski kor, od koder se pogled razširi po vsej cerkvi, bogato okrašeni s školjkastimi in mrežastimi oblikami, angelskimi glavicami in cvetnimi vejicami. Pozornost vzbuja tudi bogato okrašena prižnica, saj njen balkon počiva na stebriču in še najbolj spominja na vitko čašo ali kelih. Odločilno likovno razpoloženje v prostor vnaša slikarija. Freske v prezbiteriju so skoraj v celoti posvečene prizorom iz legende o sv. Roku. Pri sv. Roku je še vedno živa romarska tradicija. Na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete, 15. avgusta, in godu sv. Roka, 16. avgusta, se tu zbere več ljudi. Sicer pa je sv. Rok del romarske triade Sladka Gora – Tinsko – sv. Rok.
50
46.226806, 15.520956