Kölbl
Križ z vencem
Poleg latinskega križa se je v Rimskokatoliški veri pojavljajo tudi nekatere druge oblike križev. Križ, ki mu pravijo Lotarniški oz. Lorenski križ, izvira iz Grčije, saj so ga okoli leta 800 n.št. uporabljale krščanske sekte na vzhodu. Nekaj stoletij kasneje ga je ob zavzetju Jeruzalema kot svoj simbol prevzel Godfrej Bouillonski s titulo vojvoda Lorenski, po kateri je križ prevzel ime. Gre za križ z dvema prečkama. Zgornja in krajša prečka predstavlja porogljivi zapis I.N.R.I. oz. »Jezus iz Nazareta, Judovski kralj« ((Iesus Nazarenus Rex Iudaeorum)), ki ga je ukazal namestiti predstavnik rimske oblasti v Jeruzalemu, Poncij Pilat. V drugi svetovni vojni je ta križ uporabil vodja francoskega odporniškega gibanja Charles de Gaulle, in sicer kot simbol svobode. Od leta 1902 je tudi simbol svetovnega boja proti tuberkulozi, označuje pa tudi eno izmed stopenj v prostozidarski hierarhiji.
Razlikujemo tudi med križem vstajenja in križem trpljenja, razpelom. Slednji spominja na Kristusovo trpljenje in smrt, prvi pa na njegovo zmago nad smrtjo, zato je običajno okrašen z s plamenom in zastavo, ki jo je Kristus razvil ob vstajenju iz groba.
Na nekaterih križih s Pobreškega pokopališča je mogoče opaziti prvi dve črki iz besede Kristus v grščini, namreč X in P, pri čemer slednja seka prvo kot navpična os.
Na Pobreškem pokopališču srečujemo tudi Keltski križ. Po obliki najbolj spominja na latinski križ, a ima za razliko dodan krog, katerega središče je hkrati tudi presečišče krakov, ki segajo preko krožnice. Ta križ povezuje simboliko križa in kroga, k čemur bi lahko dodali še simboliko središča. Dve osi križa spominjata na tok časa, na štiri strani prostora, krog pa na cikluse manifestacije. Središče, v katerem ni več ne časa ne kakršnihkoli sprememb, je kraj prehoda ali simbolične komunikacije med tem in onim svetom. Ta križ simbolizira tudi sintezo krščanstva in keltskega izročila.
Podoben simbolizem ima tudi latinski križ, ki pa ima namesto kroga nameščen venec iz listja, cvetov in plodov. Takšen venec predstavlja star poganski simbol, v katerem se pojavlja simbolizem kroga, medtem ko njegove sestavine (listje, cvet, plod) predstavljajo rast in življenje. Venec je tako simbol večnega ciklusa in na novo porajajočega se življenja. Zaradi simboličnih povezav z večnim življenjem duše so venci pogosta dekoracija grobov in spominskih obeležij že od antike naprej, tako civilnih kot vojaških. Za Germane je bilo znano, da so takšne vence v času zime okraševali s svečami, zato, da bi tako vzpodbudili prihod pomladi. V tem okvirju svečke simbolizirajo sončevo toploto. Kasneje, v srednjem veku ga je prevzelo krščanstvo in vključilo v zasnovo križa, a z nekoliko izključujočim simbolizmom. Kot del dekoracije vpričo adventa namreč simbolizira večno življenje le za tiste, ki sprejmejo Kristusa.
Na pobreškem pokopališču najdemo tudi latinski križ s trnovo krono, ki so jo nadeli Kristusu pred križanjem. Z dejanjem kronanja je Kristus nase prevzel grehe človeštva. Trnova krona, sicer mišljena kot način kaznovanja in zasmehovanja Kristusa s strani rimskih oblasti in judovskih svečenikov, tudi opominja. Njen simbolizem nas opominja, da če trpimo v tosvetnem življenju, naj to sprejmemo kot znak božje volje, kajti nagrada, ki nas čaka, je večno življenje.
Križ z vencem
Poleg latinskega križa se je v Rimskokatoliški veri pojavljajo tudi nekatere druge oblike križev. Križ, ki mu pravijo Lotarniški oz. Lorenski križ, izvira iz Grčije, saj so ga okoli leta 800 n.št. uporabljale krščanske sekte na vzhodu. Nekaj stoletij kasneje ga je ob zavzetju Jeruzalema kot svoj simbol prevzel Godfrej Bouillonski s titulo vojvoda Lorenski, po kateri je križ prevzel ime. Gre za križ z dvema prečkama. Zgornja in krajša prečka predstavlja porogljivi zapis I.N.R.I. oz. »Jezus iz Nazareta, Judovski kralj« ((Iesus Nazarenus Rex Iudaeorum)), ki ga je ukazal namestiti predstavnik rimske oblasti v Jeruzalemu, Poncij Pilat. V drugi svetovni vojni je ta križ uporabil vodja francoskega odporniškega gibanja Charles de Gaulle, in sicer kot simbol svobode. Od leta 1902 je tudi simbol svetovnega boja proti tuberkulozi, označuje pa tudi eno izmed stopenj v prostozidarski hierarhiji.
Razlikujemo tudi med križem vstajenja in križem trpljenja, razpelom. Slednji spominja na Kristusovo trpljenje in smrt, prvi pa na njegovo zmago nad smrtjo, zato je običajno okrašen z s plamenom in zastavo, ki jo je Kristus razvil ob vstajenju iz groba.
Na nekaterih križih s Pobreškega pokopališča je mogoče opaziti prvi dve črki iz besede Kristus v grščini, namreč X in P, pri čemer slednja seka prvo kot navpična os.
Na Pobreškem pokopališču srečujemo tudi Keltski križ. Po obliki najbolj spominja na latinski križ, a ima za razliko dodan krog, katerega središče je hkrati tudi presečišče krakov, ki segajo preko krožnice. Ta križ povezuje simboliko križa in kroga, k čemur bi lahko dodali še simboliko središča. Dve osi križa spominjata na tok časa, na štiri strani prostora, krog pa na cikluse manifestacije. Središče, v katerem ni več ne časa ne kakršnihkoli sprememb, je kraj prehoda ali simbolične komunikacije med tem in onim svetom. Ta križ simbolizira tudi sintezo krščanstva in keltskega izročila.
Podoben simbolizem ima tudi latinski križ, ki pa ima namesto kroga nameščen venec iz listja, cvetov in plodov. Takšen venec predstavlja star poganski simbol, v katerem se pojavlja simbolizem kroga, medtem ko njegove sestavine (listje, cvet, plod) predstavljajo rast in življenje. Venec je tako simbol večnega ciklusa in na novo porajajočega se življenja. Zaradi simboličnih povezav z večnim življenjem duše so venci pogosta dekoracija grobov in spominskih obeležij že od antike naprej, tako civilnih kot vojaških. Za Germane je bilo znano, da so takšne vence v času zime okraševali s svečami, zato, da bi tako vzpodbudili prihod pomladi. V tem okvirju svečke simbolizirajo sončevo toploto. Kasneje, v srednjem veku ga je prevzelo krščanstvo in vključilo v zasnovo križa, a z nekoliko izključujočim simbolizmom. Kot del dekoracije vpričo adventa namreč simbolizira večno življenje le za tiste, ki sprejmejo Kristusa.
Na pobreškem pokopališču najdemo tudi latinski križ s trnovo krono, ki so jo nadeli Kristusu pred križanjem. Z dejanjem kronanja je Kristus nase prevzel grehe človeštva. Trnova krona, sicer mišljena kot način kaznovanja in zasmehovanja Kristusa s strani rimskih oblasti in judovskih svečenikov, tudi opominja. Njen simbolizem nas opominja, da če trpimo v tosvetnem življenju, naj to sprejmemo kot znak božje volje, kajti nagrada, ki nas čaka, je večno življenje.
20