Grobna kapela, družina Orovics
Simboli: Jezus, ki moli v vrtu Gesemani; Grški križ
Ta motiv, poln simbolizma Nove zaveze, prikazuje človeško plat sina Božjega, trenutek kmalu po tem, ko se je Kristus kmalu po zadnji večerji zavedel neizogibnosti usodnih dogodkov naslednjega dne, ki so zaznamovali svet za naslednja tisočletja. Ta motiv se pogost v umetnostih. Upodobili so ga renesančni slikarji Andrea Mantegna in Giovanni Bellini, romantični poet in umetnik William Blake, baročni slikar Michelangelo Merisi da Caravaggio in mnogi drugi. V obliki oratorija ga je uglasbil Ludwig van Beethoven. Pripovedi iz štirih evangelijev nekoliko drugače podajajo, kam se je Jezus podal in kaj se je tam dogajalo. Skupna točka vse evangelijev je, da je Jezus vrtu starih oliv ob vznožju pod istoimenske gore molil za moč in zaupanje, da sprejme lastni pasijon, odraz božje volje.
Ta motiv v rimskokatoliški tradiciji predstavlja prvo skrivnost rožnega venca in prvo postajo Jezusovega pasiona. Je simbol neomajne vere. Iz tega motiva se je razvila tudi tradicija t.i. svetih ur. Leta 1673 je svetnica Margaret Mary Alacoque trdila, da je imela vizijo,v kateri se ji je prikazal Jezus in ji naročil, da v večernih urah vsak četrtek meditira na trpljenje Jezusa v vrtu Gethsemane. Ta praksa kasneje postane zelo razširjena med Rimskokatoliškimi verniki, zato ne preseneča, da je ta motiv na Pobreškem pokopališču relativno pogost. Z več kot 20 primerih v kamnu graviranih risb zagotovo prevladuje med upodobitvami Jezusovega življenja, a je v primerjavi s številom križev na Pobreškem pokopališču to zelo majhna skupina. Lahko bi rekli, da je Pobreško pokopališče v znamenju križev, ki pa so po obliki in simbolizmu dokaj različni. Na grobnici družine Orovics se nahaja Grški križ, ena izmed različic križa, ki ima štiri enake krake v razmerju pravega kota.
Križ je poleg kroga, kvadrat in središča eden izmed štirih temeljnih simbolov. Povezan je z vsemi tremi naštetimi. S sečiščem horizontale in vertikale se ujema s središčem in ga odpira navzven. Sodi v krog, ki ga deli na štiri odseke. Če pa njegove skrajnosti povežejo s štirimi premicami, dobimo kvadrat. Simbolika križa je potemtakem v veliki meri povezana s simboliko števila štiri. Križ je tudi simbol, ki obstaja že od najstarejših časov človeške kulture. Najdemo ga tako v Egiptu, stari Kitajski, na Kreti, pri kulturah kamene dobe, nadalje v kovinskih dobah, ključno vlogo pa prevzame v krščanstvu. Zato velja za najbolj vseobsegajoči simbol, v katerem najdemo tudi astronomski simbolizem. Usmerjen k štirim stranem neba je podlaga za vse orientacijske simbole na različnih ravneh človeškega obstoja. Prostorska orientacija se oblikuje na osi vzhod-zahod, ki jo označujeta sončni vzhod in zahod. Časovna orientacija se oblikuje na osi zemeljske rotacije, natančneje na osi jug-sever oz. zgoraj-spodaj. V križu se tako združujeta nebo in zemlja, oz. mešata čas in prostor. Križišče dveh osi potemtakem predstavlja totalni orientacijski križ. Ta sinteza se potrjuje na vseh kulturnih območjih in razcveta v številnih variacijah.
Simboliko križa je v pomembni meri obogatilo krščansko izročilo, ki se je osredotočilo na zgodovino odrešenja in Odrešenikovega trpljenja. Križ v krščanstvu simbolizira križanega, Kristusa odrešenika. Identificira se tudi z njegovo človeško zgodbo in ne le z njegovo božansko naravo. Krščanski pomen ima tudi grški križ. Lahko je vrisan v kvadrat, kot mnogo kje na Pobreškem pokopališču, najdemo pa ga tudi vrisanega v krog. V tem primeru vizualno identičen s sončnim križem, ki pa ima drugačno vsebino.
Simboli: Jezus, ki moli v vrtu Gesemani; Grški križ
Ta motiv, poln simbolizma Nove zaveze, prikazuje človeško plat sina Božjega, trenutek kmalu po tem, ko se je Kristus kmalu po zadnji večerji zavedel neizogibnosti usodnih dogodkov naslednjega dne, ki so zaznamovali svet za naslednja tisočletja. Ta motiv se pogost v umetnostih. Upodobili so ga renesančni slikarji Andrea Mantegna in Giovanni Bellini, romantični poet in umetnik William Blake, baročni slikar Michelangelo Merisi da Caravaggio in mnogi drugi. V obliki oratorija ga je uglasbil Ludwig van Beethoven. Pripovedi iz štirih evangelijev nekoliko drugače podajajo, kam se je Jezus podal in kaj se je tam dogajalo. Skupna točka vse evangelijev je, da je Jezus vrtu starih oliv ob vznožju pod istoimenske gore molil za moč in zaupanje, da sprejme lastni pasijon, odraz božje volje.
Ta motiv v rimskokatoliški tradiciji predstavlja prvo skrivnost rožnega venca in prvo postajo Jezusovega pasiona. Je simbol neomajne vere. Iz tega motiva se je razvila tudi tradicija t.i. svetih ur. Leta 1673 je svetnica Margaret Mary Alacoque trdila, da je imela vizijo,v kateri se ji je prikazal Jezus in ji naročil, da v večernih urah vsak četrtek meditira na trpljenje Jezusa v vrtu Gethsemane. Ta praksa kasneje postane zelo razširjena med Rimskokatoliškimi verniki, zato ne preseneča, da je ta motiv na Pobreškem pokopališču relativno pogost. Z več kot 20 primerih v kamnu graviranih risb zagotovo prevladuje med upodobitvami Jezusovega življenja, a je v primerjavi s številom križev na Pobreškem pokopališču to zelo majhna skupina. Lahko bi rekli, da je Pobreško pokopališče v znamenju križev, ki pa so po obliki in simbolizmu dokaj različni. Na grobnici družine Orovics se nahaja Grški križ, ena izmed različic križa, ki ima štiri enake krake v razmerju pravega kota.
Križ je poleg kroga, kvadrat in središča eden izmed štirih temeljnih simbolov. Povezan je z vsemi tremi naštetimi. S sečiščem horizontale in vertikale se ujema s središčem in ga odpira navzven. Sodi v krog, ki ga deli na štiri odseke. Če pa njegove skrajnosti povežejo s štirimi premicami, dobimo kvadrat. Simbolika križa je potemtakem v veliki meri povezana s simboliko števila štiri. Križ je tudi simbol, ki obstaja že od najstarejših časov človeške kulture. Najdemo ga tako v Egiptu, stari Kitajski, na Kreti, pri kulturah kamene dobe, nadalje v kovinskih dobah, ključno vlogo pa prevzame v krščanstvu. Zato velja za najbolj vseobsegajoči simbol, v katerem najdemo tudi astronomski simbolizem. Usmerjen k štirim stranem neba je podlaga za vse orientacijske simbole na različnih ravneh človeškega obstoja. Prostorska orientacija se oblikuje na osi vzhod-zahod, ki jo označujeta sončni vzhod in zahod. Časovna orientacija se oblikuje na osi zemeljske rotacije, natančneje na osi jug-sever oz. zgoraj-spodaj. V križu se tako združujeta nebo in zemlja, oz. mešata čas in prostor. Križišče dveh osi potemtakem predstavlja totalni orientacijski križ. Ta sinteza se potrjuje na vseh kulturnih območjih in razcveta v številnih variacijah.
Simboliko križa je v pomembni meri obogatilo krščansko izročilo, ki se je osredotočilo na zgodovino odrešenja in Odrešenikovega trpljenja. Križ v krščanstvu simbolizira križanega, Kristusa odrešenika. Identificira se tudi z njegovo človeško zgodbo in ne le z njegovo božansko naravo. Krščanski pomen ima tudi grški križ. Lahko je vrisan v kvadrat, kot mnogo kje na Pobreškem pokopališču, najdemo pa ga tudi vrisanega v krog. V tem primeru vizualno identičen s sončnim križem, ki pa ima drugačno vsebino.
20