Na grobu družine Orovics se nahaja visoki relief v kamnu, ki prikazuje klečečega Jezusa, kako moli. Ta motiv, poln simbolizma Nove zaveze, prikazuje človeško plat Božjega sina kmalu po tem, ko se Jezus po zadnji večerji zave neizogibnosti usodnih dogodkov naslednjega dne, ki so zaznamovali svet za naslednja tisočletja. Ta motiv je sicer pogost v umetnostih. Upodobili so ga renesančni slikarji Andrea Mantegna in Giovanni Bellini, romantični poet in umetnik William Blake, baročni slikar Michelangelo Merisi da Caravaggio in mnogi drugi. V obliki oratorija ga je uglasbil Ludwig van Beethoven.
Pripovedi iz štirih evangelijev o tem dogodku se nekoliko razlikujejo, a imajo skupno točko. Jezus je vrtu starih oliv ob vznožju pod goro Oljko molil za moč in zaupanje, da sprejme lastni pasijon, odraz božje volje. Ta motiv v rimskokatoliški tradiciji predstavlja prvo skrivnost rožnega venca in prvo postajo Jezusovega pasiona. Je simbol neomajne vere. Iz tega motiva se je razvila tradicija t.i. svetih ur. Leta 1673 je svetnica Margaret Mary Alacoque trdila, da je imela vizijo,v kateri se ji je prikazal Jezus in ji naročil, da v večernih urah vsak četrtek meditira na njegovo trpljenje v vrtu Gesemani. Ta praksa kasneje postane zelo razširjena med Rimskokatoliškimi verniki, zato ne preseneča, da je ta motiv na Pobreškem pokopališču relativno pogost. Z več kot 20 primeri v kamnu graviranih risb zagotovo prevladuje med upodobitvami Jezusovega življenja.
In vendarle je v primerjavi s številom križev na Pobreškem pokopališču to majhna skupina. Na grobnici družine Orovics se nahaja Grški križ, ena izmed različic križa, ki ima štiri enake krake v razmerju pravega kota. Križ je poleg kroga, kvadrata in središča eden izmed štirih temeljnih simbolov. Povezan je z vsemi tremi naštetimi. S sečiščem horizontale in vertikale se ujema s središčem in ga odpira navzven. Sodi v krog, ki ga deli na štiri odseke. Če njegove skrajnosti povežemo s štirimi premicami, dobimo kvadrat. Simbolika križa je potemtakem v veliki meri povezana s simboliko števila štiri. Križ je simbol, ki obstaja že od najstarejših časov človeške kulture. Najdemo ga tako v Egiptu, stari Kitajski, na Kreti, pri kulturah kamene dobe, nadalje v kovinskih dobah, ključno vlogo prevzame v krščanstvu. Zato velja za najbolj vseobsegajoči simbol, v katerem najdemo astronomski simbolizem. Usmerjen k štirim stranem neba je podlaga za vse orientacijske simbole na različnih ravneh človeškega obstoja. Prostorska orientacija se oblikuje na osi vzhod-zahod, ki jo označujeta sončni vzhod in zahod. Časovna orientacija se oblikuje na osi zemeljske rotacije, natančneje na osi jug-sever oz. zgoraj-spodaj. V križu se tako združujeta nebo in zemlja, oz. mešata čas in prostor. Ta sinteza se potrjuje na vseh kulturnih območjih in razcveta v številnih variacijah. Simboliko križa je v pomembni meri obogatilo krščansko izročilo, ki se je osredotočilo na zgodovino odrešenja in Odrešenikovega trpljenja. Križ v krščanstvu simbolizira križanega, Kristusa odrešenika, identificira se z njegovo človeško zgodbo.
Prav tako ima krščanski pomen grški križ na grobu družine Orovics. Na Pobreškem pokopališču ga bomo srečali na drugih grobovih, samostojno, vrisanega v kvadrat in v krog. V tem primeru vizualno identičen s sončnim križem, ki pa ima drugačno vsebino.