Šalamun Ivan, tragično preminuli telovadec
Simbol: figura telovadca
Začetki slovenske športne gimnastike v Mariboru segajo v leto 1907, ko je bilo ustanovljeno slovensko športno društvo Sokol Maribor. Nastalo je tudi kot odgovor na izključevanje Slovencev iz obstoječih nemških športnih društev, namreč društva Marburger Turnverein, prvega mariborskega športnega društva iz druge polovice 19. stoletja, ki je gojilo tudi gimnastiko, in Nemškega nacionalnega športnega društva Jahn. Odigralo je tudi zelo pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalne identitete in v bojih za severno mejo. Zelo dragocen je tudi njihov prispevek na športnem področju, se posebej njihovi šoli gimnastike. Že pred prvo svetovno vojno, odkar je vadbo prevzel dr. Ljudevit Pivko, tudi avtor strokovno-telovadnih spisov je bil opazen velik napredek v ženski telovadbi. 21. let po ustanovitvi je zablestel moški del ekipe, saj je posegel v sam svetovni vrh. Kot usodno se je izkazalo povabilo mariborskega sokola Leona Štuklja, ki je povabil Ljubljančana Josipa Primožiča v mesto ob Dravi, da bi lahko skupaj vadila gimnastiko. Še istega leta 1928 sta nastopila na Olimpijskih igrah v Amsterdamu in posegla v sam vrh Štukelj je osvojil zlato medaljo na krogih, bronasto v mnogoboju in bronasto z ekipo. Član bronaste ekipe je bil tudi Josip Primožič, ki je za povrh osvojil srebrno medaljo na bradlji. Leta 1930 na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu je Josipu Primožiču uspel neverjeten dosežek. Osvojil je pet zlatih medalj, v mnogoboju, na konju, na bradlji, v prosti vaji in z ekipo. Član zlate ekipe je bil tudi Leon Štukelj, bronast na drogu. Istega leta je bilo v Mariboru ustanovljeno novo sokolsko društvo s sedežem na Taboru, Sokol Maribor I. Staro sokolsko društvo se takrat preimenuje v Sokol Maribor – Matica. Šest let kasneje Leon Štukelj na olimpijskih igrah v Berlinu osvoji srebro na krogih, dve leti kasneje pa Jože Primožič na svetovnem prvenstvu v Pragi bronasti kolajni na bradlji in ekipno. Delovanje sokolskih društev je dokončno ustavila druga svetovna vojna, v kateri je precej sokolov izgubilo svoje življenje. Po vojni izgine tudi ime in nekdanja slava. Sokol Maribor –Matica socialistične oblasti preimenuje v Športno društvo center Maribor. Sokol Maribor I. pa v Društvo za šport in rekreacijo Železničar. S tem društvom je povezana tudi tragična zgodba mladega telovadca Ivana Šalamuna, po katerem so kasneje poimenovali memorial v tekmovalni gimnastiki, ki ga društvo prireja že vrsto let. Mlad perspektiven gimnastik se je tragično ponesrečil v Ljubljani pri izvajanju zahtevne vaje na gibljivi deski. Udeleženec in pričevalec tega tragičnega dogodka, g. Darko Šoštarič, se spominja: »Pripravljeno smo imeli skupinsko točko, ki je vključevala atraktiven element na nekakšni gugalni deski, ki je omogočala, da je en telovadec odbil drugega in ta je izvedel salto. Pred nastopom so imeli generalko, na kateri sta že omenjeni in Ivica Špendl imela tremo, zato salte nista izvedla. Po končani vaji poskusili še enkrat. »Tudi Ivan je želel poiskusiti ponovno, a žal je bil to njegov zadnji skok. Reflektorji so ga zaslepili, odrinil se je prehitro in rotacije je bilo preveč. Z glavo je treščil ob beton in za posledicami tri dni kasneje v bolnišnici umrl«. Šest let kasneje se je med prijatelji iz gimnastičnega društva Železničar porodila zamisel o organiziranju spominskega tekmovanja, ki se je najprej imenovalo Odprto prvenstvo Maribora. Kasneje, ko se je dogodek že imenoval Šalamunov memorial, je veljal za eno najkakovostnejših tekmovanj v Jugoslaviji. Leta 1974 postane mednarodno tekmovanje, leta 2000 gosti prvo neevropsko reprezentanco, žensko ekipo iz Avstralije. Pet let kasneje jim je Mednarodna gimnastična zveza zaupala organizacijo tekmovanja za svetovni pokal, ki je neprekinjeno potekal vse do leta 2012, ko so svetovni pokal preselili v Ljubljano. Šalamunov memorial ostaja stalnica v mestu ob Dravi kot uradnega tekmovanja v ženski in moški športni gimnastiki. Je tudi spomin na prijateljstvo in sodelovanje
Simbol: figura telovadca
Začetki slovenske športne gimnastike v Mariboru segajo v leto 1907, ko je bilo ustanovljeno slovensko športno društvo Sokol Maribor. Nastalo je tudi kot odgovor na izključevanje Slovencev iz obstoječih nemških športnih društev, namreč društva Marburger Turnverein, prvega mariborskega športnega društva iz druge polovice 19. stoletja, ki je gojilo tudi gimnastiko, in Nemškega nacionalnega športnega društva Jahn. Odigralo je tudi zelo pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalne identitete in v bojih za severno mejo. Zelo dragocen je tudi njihov prispevek na športnem področju, se posebej njihovi šoli gimnastike. Že pred prvo svetovno vojno, odkar je vadbo prevzel dr. Ljudevit Pivko, tudi avtor strokovno-telovadnih spisov je bil opazen velik napredek v ženski telovadbi. 21. let po ustanovitvi je zablestel moški del ekipe, saj je posegel v sam svetovni vrh. Kot usodno se je izkazalo povabilo mariborskega sokola Leona Štuklja, ki je povabil Ljubljančana Josipa Primožiča v mesto ob Dravi, da bi lahko skupaj vadila gimnastiko. Še istega leta 1928 sta nastopila na Olimpijskih igrah v Amsterdamu in posegla v sam vrh Štukelj je osvojil zlato medaljo na krogih, bronasto v mnogoboju in bronasto z ekipo. Član bronaste ekipe je bil tudi Josip Primožič, ki je za povrh osvojil srebrno medaljo na bradlji. Leta 1930 na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu je Josipu Primožiču uspel neverjeten dosežek. Osvojil je pet zlatih medalj, v mnogoboju, na konju, na bradlji, v prosti vaji in z ekipo. Član zlate ekipe je bil tudi Leon Štukelj, bronast na drogu. Istega leta je bilo v Mariboru ustanovljeno novo sokolsko društvo s sedežem na Taboru, Sokol Maribor I. Staro sokolsko društvo se takrat preimenuje v Sokol Maribor – Matica. Šest let kasneje Leon Štukelj na olimpijskih igrah v Berlinu osvoji srebro na krogih, dve leti kasneje pa Jože Primožič na svetovnem prvenstvu v Pragi bronasti kolajni na bradlji in ekipno. Delovanje sokolskih društev je dokončno ustavila druga svetovna vojna, v kateri je precej sokolov izgubilo svoje življenje. Po vojni izgine tudi ime in nekdanja slava. Sokol Maribor –Matica socialistične oblasti preimenuje v Športno društvo center Maribor. Sokol Maribor I. pa v Društvo za šport in rekreacijo Železničar. S tem društvom je povezana tudi tragična zgodba mladega telovadca Ivana Šalamuna, po katerem so kasneje poimenovali memorial v tekmovalni gimnastiki, ki ga društvo prireja že vrsto let. Mlad perspektiven gimnastik se je tragično ponesrečil v Ljubljani pri izvajanju zahtevne vaje na gibljivi deski. Udeleženec in pričevalec tega tragičnega dogodka, g. Darko Šoštarič, se spominja: »Pripravljeno smo imeli skupinsko točko, ki je vključevala atraktiven element na nekakšni gugalni deski, ki je omogočala, da je en telovadec odbil drugega in ta je izvedel salto. Pred nastopom so imeli generalko, na kateri sta že omenjeni in Ivica Špendl imela tremo, zato salte nista izvedla. Po končani vaji poskusili še enkrat. »Tudi Ivan je želel poiskusiti ponovno, a žal je bil to njegov zadnji skok. Reflektorji so ga zaslepili, odrinil se je prehitro in rotacije je bilo preveč. Z glavo je treščil ob beton in za posledicami tri dni kasneje v bolnišnici umrl«. Šest let kasneje se je med prijatelji iz gimnastičnega društva Železničar porodila zamisel o organiziranju spominskega tekmovanja, ki se je najprej imenovalo Odprto prvenstvo Maribora. Kasneje, ko se je dogodek že imenoval Šalamunov memorial, je veljal za eno najkakovostnejših tekmovanj v Jugoslaviji. Leta 1974 postane mednarodno tekmovanje, leta 2000 gosti prvo neevropsko reprezentanco, žensko ekipo iz Avstralije. Pet let kasneje jim je Mednarodna gimnastična zveza zaupala organizacijo tekmovanja za svetovni pokal, ki je neprekinjeno potekal vse do leta 2012, ko so svetovni pokal preselili v Ljubljano. Šalamunov memorial ostaja stalnica v mestu ob Dravi kot uradnega tekmovanja v ženski in moški športni gimnastiki. Je tudi spomin na prijateljstvo in sodelovanje
20