Odvetnik in mariborski župan v letih 1928/31 in 1935/41.
Alojzij Juvan se je rodil 13. junija 1886 na Vačah pri Litiji. S pomočjo štipendije iz Ravnikarjevega sklada je končal II. državno gimnazijo v Ljubljani in nato študiral pravo na Dunaju in v Gradcu. Leta 1913 prišel kot odvetniški pripravnik v pisarno Josipa Leskovarja v Maribor.
Med prvo svetovno vojno se je boril najprej na balkanskem bojišču, nato pa na soški fronti. Po vojni je nadaljeval z odvetniškim pripravništvom v pisarni dr. Leskovarja. Po opravljenem odvetniškem izpitu je leta 1920 odprl lastno odvetniško pisarno in postal uspešen odvetnik.
Med svetovnima vojnama je bil Juvan v upravnih odborih in nadzornih svetih številnih denarnih zavodov, tovarn in zadrug. Bil je med začetniki Glasbene matice v Mariboru in predsednik Slovenskega pevskega društva Maribor. Poleg tega je bil član številnih (dobrodelnih) društev in organizacij. Med drugim je bil v obdobju 1939/40 v nadzornem odboru mariborskega Rotary kluba.
Leta 1924 je bil Juvan prvič izvoljen v mariborski občinski svet, leta 1928 pa je postal mariborski župan. V času njegovega županovanja se je v Mariboru izvedla izgradnja pomembnih mestnih objektov kot so kopališče Mariborski otok, Vurnikova kolonija na Taboru, prva javna kuhinja in osnovna šola v Magdalenskem predmestju (sedanja osnovna šola Franceta Prešerna). Poleg tega so bili izdelani načrti in odkupila so se zemljišča za most na lokaciji sedanjega Koroškega mostu. Juvan se je zavzel za ustanovitev mednarodnega letališča v Mariboru, bil pa je tudi načelnik zadruge Pohorska vzpenjača.
V svojem drugem županskem mandatu, ki se je začel leta 1935, je nadaljeval z velikimi projekti. Od škofije odkupil zemljišče za vodnjak Betnava, spodbudil urbanistični načrt za ureditev Maribora in za njegovo izvedbo pridobil arhitekta Jožeta Plečnika. Zgradil je carinarnico v Melju in začel graditi stavbo sedanje II. gimnazije. V času njegovem županovanja so prenovili in določili muzejsko rabo mariborskega gradu in dali pobudo za izgradnjo relejne postaje Radia Ljubljana.
Na začetku okupacije, aprila 1941, so Nemci župana Juvana aretirali in ga odvedli v meljsko kasarno ter kasneje njega in njegovo družino izgnali v Srbijo. Po nekaj mesecih se je Juvan preselil v Beograd in tam ostal do konca vojne. V Beogradu je sodeloval v organizirani skupini izgnanih veljakov slovenskega katoliškega političnega tabora, ki je ohranjala stike s političnim vodstvom v okupirani Ljubljani in se zavzemala za potrebe izgnanih Slovencev v Srbiji.
Ob koncu vojne se je vrnil v Maribor in spet odprl advokaturo, vendar so mu jo kmalu odvzeli. Nato je bil nekaj časa brezposeln, dokler ni uspel dobiti zaposlitve na matičnem uradu na MLO Maribor. Njegovo premoženje je bilo nacionalizirano in do smrti je bil pod nadzorom Udbe. Umrl je v anonimnosti leta 1960.
VIRI:
- https://www.rtvslo.si/radio-maribor/poglej-in-povej/dr-alojzij-juvan-mariborski-zupan/521630
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Alojzij_Juvan