Živalski in rastlinski svet ob reki Pesnici
Kdo vse živi ob in v reki Pesnici?
Zaradi melioracij in regulacij je rastlinski in živalski svet doživel velike spremembe. V zgornjem toku reke Pesnice do železniškega nasipa, je reka poseljena s salmonidnimi in ciprinidnimi vrstami rib: potočna postrv, neavtohtona šarenka, klen, klenič, rdečeoka in zelenika. V srednjem in spodnjem toku ter v zadrževalnikih živijo ciprinidne vrste: krap, klen, smuč, ščuka, rdečeoka, rdečeperka, ploščič, zelenika in neavtohtoni sončni ostriž. Za športni ribolov so najprivlačnejši vodni zadrževalniki, predvsem Radehova in Trojiško jezero. Kljub velikim posegom se je v Pesnici ohranila tudi vidra (Lutra lutra), ki je zdaj stalno prisotna, vendar pa je ogrožena zaradi onesnaževanja vode s kmetijskih površin in s komunalnimi odplakami ter močno spremenjene izoblikovanosti rečne struge. Morda pa živijo v njej tudi bobri.
Kdo vse živi ob in v reki Pesnici?
Zaradi melioracij in regulacij je rastlinski in živalski svet doživel velike spremembe. V zgornjem toku reke Pesnice do železniškega nasipa, je reka poseljena s salmonidnimi in ciprinidnimi vrstami rib: potočna postrv, neavtohtona šarenka, klen, klenič, rdečeoka in zelenika. V srednjem in spodnjem toku ter v zadrževalnikih živijo ciprinidne vrste: krap, klen, smuč, ščuka, rdečeoka, rdečeperka, ploščič, zelenika in neavtohtoni sončni ostriž. Za športni ribolov so najprivlačnejši vodni zadrževalniki, predvsem Radehova in Trojiško jezero. Kljub velikim posegom se je v Pesnici ohranila tudi vidra (Lutra lutra), ki je zdaj stalno prisotna, vendar pa je ogrožena zaradi onesnaževanja vode s kmetijskih površin in s komunalnimi odplakami ter močno spremenjene izoblikovanosti rečne struge. Morda pa živijo v njej tudi bobri.
20