Z izgradnjo Južne železnice in železniške postaje v današnji Pesnici se je spremenila podoba Pesniške doline, z njo pa razvoj kraja in njegove okolice. Gradnja Južne železnice, ki je povezovala Dunaj s Trstom se je začela leta 1839 in se končala s prihodom železnice v Trst leta 1857. Odsek od državne meje do začetka pesniškega viadukta je bila prva železniška proga v Sloveniji. Nastajala je v tretji etapi gradnje, ki je potekala od 1. septembra 1843 do 2. junija 1846.
Opečnati viadukt je stal na 66 stebrih, ki so temeljili na hrastovih pilotih in 64 obokov. Za gradnjo naj bi porabili več kot 2,8 milijona opek. Viadukt je bil visok 21 metrov in dolg 649 metrov, s čimer je bil najdaljši premostitveni objekt na celotni trasi Južne železnice med Dunajem in Trstom. In v tistem času najdaljši viadukt na svetu.
Komaj desetletje po odprtju viadukta so se že pričele kazati težave zaradi slabe kvalitete opečnatega materiala in melioracije močvirja. Tako so ga že leta 1861 zasuli v nasip in progo speljali čezenj. (Pesniški viadukt, 2015)