Slovenska moderna
10A-12-14-10-12
Spomenik slovenske moderne, ki simbolično ponazarja Triglav, je zasnoval Dušan Grabrijan v Plečnikovi šoli. Postavljen je bil leta 1925. Nagrobnik za Otona Župančiča je po njegovi smrti zasnoval njegov sin arhitekt Marko Župančič, ki je izdelal tudi načrt za kamnito vazo.
Dragotin Kette, 1876-1899
Slovenski pesnik
Leta 1888 se je vpisal na gimnazijo, jo po drugem letu zapustil in se jeseni vpisal na učiteljišče. Postal je član in tajnik literarnega dijaškega društva Zadruga, v katerem so bili tudi Josip Murn, Oton Župančič in Ivan Cankar. Zaradi politične pesmi proti škofu Missiu je bil leta 1893 v štiriurnem priporu. Predaval je o literaturah v drugih jezikih, poučeval je ruščino in prijateljeval z Ivanom Cankarjem. Poznan je po svojih pesmih. Pisal novoromantično poezijo, impresionistično prozo ter dela za otroke (basni, pravljice, otroške pesmi in povesti). Kettejeva mladinska dela so prevedena v češki, hrvaški, madžarski, makedonski,slovaški in srbski jezik. Maturiral je leta 1898 in odšel v Trst, kjer so ga potrdili pri vojaškem odboru. Tam je kmalu zbolel za tuberkulozo, bil odpuščen iz vojske in se vrnil v Ljubljano, kjer je umrl je pri prijatelju Josipu Murnu v Cukrarni.
Josip Murn, 1879-1901
Slovenski pesnik
Leta 1885 je bil sprejet v cerkveni šolski zavod Marijanišče. Od leta 1890 do 1895 je obiskoval nižjo gimnazijo v Ljubljani in objavljal rokopise svojih pesmi v literarnem časopisu Dijaške vaje. Po ljubljanskem potresu leta 1895 se je vrnil k materi Kalanovi, s katero sta se preselila v Cukrarno, kjer je preživel zadnji del svojega življenja. Tam se je spoprijateljil z Ivanom Cankarjem, Dragotinom Kettejem in Otonom Župančičem. Vpisal se je na višjo gimnazijo v Ljubljani. Murn je eden glavnih predstavnikov moderne ter sodobnik Cankarja, Ketteja in Župančiča. Za časa svojega življenja ni bil poznan, danes pa njegova dela štejemo med najpomembnejše stvaritve slovenske književnosti. Njegove pesmi so bivanjske, osebno izpovedne, razpoloženjske, le malo je ljubezenskih oz. erotičnih. Tematika je pogosto kmečka, motivi pa so iz narave. Poleg pesmi je pisal tudi razpoloženjske črtice, pripovedne spise, pripovedne in priložnostne pesmi, fragmente in nemške pesmi, opeval pa je tudi svetnike. Pesmi zaznamuje brezdomstvo, tujstvo, hrepenenje, melanholija, revščina, duševna osamljenost, odtujenost in slutnja smrti, kar odraža njegovo nagnjenje k pesimizmu, duševni nemir - težilo ga je dejstvo, da je nezakonski otrok, za katerega se mati ni brigala. Junija 1901 je v Cukrarni umrl za jetiko na isti postelji kot dve leti prej Kette. Pokopali so ga pri Sv. Krištofu, pozneje pa prenesli v grob pesnikov slovenske moderne na ljubljanskih Žalah.
Ivan Cankar, 1876-1918
Slovenski pisatelj
Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa na ljubljansko realko. Tam se je pridružil dijaškem društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, Kettejem in Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon. Ivana Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murn, Kette in Župančič). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke Erotika in Župančičeve Čaše opojnosti in velja za začetek slovenske moderne. Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma je pisal povesti, novele, romane, črtice in dramska besedila. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani.
Oton Župančič, 1878 - 1949
slovenski pesnik, prevajalec in dramatik
Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v idilični vasi Dragatuš. Osnovno šolo je končal v Vinici, večino nižje gimnazije v Novem mestu, nato pa se je družina odselila v Ljubljano, kjer je dokončal gimnazijo. Po maturi leta 1896 je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis, leta 1900 je oboje absolviral, vendar študija ni končal. V Ljubljani je leta 1904 pol leta poučeval kot profesor, nato pa za 5 let odšel v tujino. Živel je v Parizu, v Švici in Nemčiji, kjer se je preživljal z zasebnim poučevanjem. Vrnil se je v Ljubljano in po Aškerčevi smrti postal mestni arhivar. Od leta 1920 naprej je bil dramaturg v ljubljanski Drami, v kateri od leta 1919 domuje Slovensko narodno gledališče in kasneje postal njen upravnik, ter bil izvoljen med prve člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Med drugo svetovno vojno je bil povezan z NOB-jem. Po koncu druge svetovne vojne je bil poslanec ljudske skupščine. Ob njegovi sedemdesetletnici mu je tedanja oblast podelila naziv »ljudski umetnik«, ljubljanska univerza pa ga je imenovala za častnega doktorja. Njegova sinova sta patofiziolog Andrej O. Župančič in arhitekt Marko Župančič.
10A-12-14-10-12
Spomenik slovenske moderne, ki simbolično ponazarja Triglav, je zasnoval Dušan Grabrijan v Plečnikovi šoli. Postavljen je bil leta 1925. Nagrobnik za Otona Župančiča je po njegovi smrti zasnoval njegov sin arhitekt Marko Župančič, ki je izdelal tudi načrt za kamnito vazo.
Dragotin Kette, 1876-1899
Slovenski pesnik
Leta 1888 se je vpisal na gimnazijo, jo po drugem letu zapustil in se jeseni vpisal na učiteljišče. Postal je član in tajnik literarnega dijaškega društva Zadruga, v katerem so bili tudi Josip Murn, Oton Župančič in Ivan Cankar. Zaradi politične pesmi proti škofu Missiu je bil leta 1893 v štiriurnem priporu. Predaval je o literaturah v drugih jezikih, poučeval je ruščino in prijateljeval z Ivanom Cankarjem. Poznan je po svojih pesmih. Pisal novoromantično poezijo, impresionistično prozo ter dela za otroke (basni, pravljice, otroške pesmi in povesti). Kettejeva mladinska dela so prevedena v češki, hrvaški, madžarski, makedonski,slovaški in srbski jezik. Maturiral je leta 1898 in odšel v Trst, kjer so ga potrdili pri vojaškem odboru. Tam je kmalu zbolel za tuberkulozo, bil odpuščen iz vojske in se vrnil v Ljubljano, kjer je umrl je pri prijatelju Josipu Murnu v Cukrarni.
Josip Murn, 1879-1901
Slovenski pesnik
Leta 1885 je bil sprejet v cerkveni šolski zavod Marijanišče. Od leta 1890 do 1895 je obiskoval nižjo gimnazijo v Ljubljani in objavljal rokopise svojih pesmi v literarnem časopisu Dijaške vaje. Po ljubljanskem potresu leta 1895 se je vrnil k materi Kalanovi, s katero sta se preselila v Cukrarno, kjer je preživel zadnji del svojega življenja. Tam se je spoprijateljil z Ivanom Cankarjem, Dragotinom Kettejem in Otonom Župančičem. Vpisal se je na višjo gimnazijo v Ljubljani. Murn je eden glavnih predstavnikov moderne ter sodobnik Cankarja, Ketteja in Župančiča. Za časa svojega življenja ni bil poznan, danes pa njegova dela štejemo med najpomembnejše stvaritve slovenske književnosti. Njegove pesmi so bivanjske, osebno izpovedne, razpoloženjske, le malo je ljubezenskih oz. erotičnih. Tematika je pogosto kmečka, motivi pa so iz narave. Poleg pesmi je pisal tudi razpoloženjske črtice, pripovedne spise, pripovedne in priložnostne pesmi, fragmente in nemške pesmi, opeval pa je tudi svetnike. Pesmi zaznamuje brezdomstvo, tujstvo, hrepenenje, melanholija, revščina, duševna osamljenost, odtujenost in slutnja smrti, kar odraža njegovo nagnjenje k pesimizmu, duševni nemir - težilo ga je dejstvo, da je nezakonski otrok, za katerega se mati ni brigala. Junija 1901 je v Cukrarni umrl za jetiko na isti postelji kot dve leti prej Kette. Pokopali so ga pri Sv. Krištofu, pozneje pa prenesli v grob pesnikov slovenske moderne na ljubljanskih Žalah.
Ivan Cankar, 1876-1918
Slovenski pisatelj
Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa na ljubljansko realko. Tam se je pridružil dijaškem društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, Kettejem in Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon. Ivana Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murn, Kette in Župančič). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke Erotika in Župančičeve Čaše opojnosti in velja za začetek slovenske moderne. Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma je pisal povesti, novele, romane, črtice in dramska besedila. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani.
Oton Župančič, 1878 - 1949
slovenski pesnik, prevajalec in dramatik
Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v idilični vasi Dragatuš. Osnovno šolo je končal v Vinici, večino nižje gimnazije v Novem mestu, nato pa se je družina odselila v Ljubljano, kjer je dokončal gimnazijo. Po maturi leta 1896 je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis, leta 1900 je oboje absolviral, vendar študija ni končal. V Ljubljani je leta 1904 pol leta poučeval kot profesor, nato pa za 5 let odšel v tujino. Živel je v Parizu, v Švici in Nemčiji, kjer se je preživljal z zasebnim poučevanjem. Vrnil se je v Ljubljano in po Aškerčevi smrti postal mestni arhivar. Od leta 1920 naprej je bil dramaturg v ljubljanski Drami, v kateri od leta 1919 domuje Slovensko narodno gledališče in kasneje postal njen upravnik, ter bil izvoljen med prve člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Med drugo svetovno vojno je bil povezan z NOB-jem. Po koncu druge svetovne vojne je bil poslanec ljudske skupščine. Ob njegovi sedemdesetletnici mu je tedanja oblast podelila naziv »ljudski umetnik«, ljubljanska univerza pa ga je imenovala za častnega doktorja. Njegova sinova sta patofiziolog Andrej O. Župančič in arhitekt Marko Župančič.