Mariborski grad

Naš čudovit grad, ki ga krasijo različna stilna in gradbena obdobja, je med letoma 1478 in 1483 dal zgraditi cesar Friderik III z namenom utrditi SV del mestnega obzidja.

Sčasoma se je grad spremenil v bogato fevdalno bivališče.  V notranjosti gradu je osrednji prostor slavnostna Viteška dvorana, ki je skrbno opremljena z bogatimi slikarijami različnih umetniških družin. Posebno zanimiva je podoba konjeniške bitke med krščansko in turško vojsko na ovalnem stropu.

Navdušenje nad to umetniško stvaritvijo je pokazal že marsikateri visoki gost, ki je obiskal moj dom. Tukaj so bili Leopold I., Karel VI., Marija Terezija, ruski car Pavel I., na gradu je prenočil tudi sam papež Pij VI. V 2. svetovni vojni ga je obiskal tudi Adolf Hitler.

Kako pa to vem? Moja majhna skrivnost je, da sem tudi jaz vstopila v časovni stroj, ki me je popeljal v preteklost in prihodnost, saj me je usoda mojega doma zelo zanimala. Danes sem seveda mirna, ker vem, da bo grad navduševal obiskovalce še mnogo stoletij, ko mene več ne bo. Obiskovalcem pa vedno ostane v spominu tudi zelo lepo baročno stopnišče in Loretanska kapela.

Najbrž si predstavljate, da je življenje na gradu živahno. Vanj se stekajo ljudje in z njimi marsikatera zgodba. No, tisto o čevljarku vam moram povedati.

Ko so v naše kraje prišli Turki in hoteli zavzeti naše mesto, so prebivalci v grozi ugotovili, da so pozabili napolniti mestni jarek z vodo. Ker so sovražniki že stali pred vrati, ljudje niso mogli napolniti jarka. Nakar se je javil nek pogumen čevljarček. Preoblekel se je, tako da je bil podoben kakšnemu Turku. Prebil se je skozi zahodna mestna vrata in zapustil mesto. V kratkem času je prišel do zapornic pri nekdanjem drevoredu. V tem času so bili Turki že na okopih. Ker v jarku ni bilo vode, so se takoj odločili za napad ter skočili v suh mestni jarek. Toda v tistem trenutku je prihrumel velikanski val vode iz treh ribnikov in jarek v hipu napolnil. Večina Turkov je izgubila življenje. Ko so to videli ostali Turki, so se ustrašili in zbežali. Tako je pogumni čevljarček rešil Maribor pred zanesljivim napadom. 

Ta zgodba se je ohranila v ustnem izročilu, ki je prav tako dragocena in bogata, kot je dediščina našega gradu, ki se z leti ohranja in kopiči. In vedno, ko sama sedem v časovni stroj, me radovednost vodi pogledati, kako množice obiskovalcev Pokrajinskega muzeja Maribor, ki se nahaja v gradu, prav tako kot jaz, brskajo po njegovi zakladnici zbirk in razstav.