Cerkev Sv. Tomaža Rateče
Cerkev v kateri naj bi našli znamenite Rateške oz. Celovške rokopise.
Cerkev, ki jo vidite je romanska pokopališka cerkev in je nekoliko starejša od cerkve Sv. Duha. Cerkev je predvsem poznana po tem, da naj bi v cerkvi nastal Rateški oz. Celovški rokopis.
Če si o slednjem zgodovinarji niso enotni, vsekakor z zagotovostjo trdijo, da so ta rokopis v cerkvi vsaj uporabljali. Rateški rokopis je drugi nastarejši ohranjen pisni zapis v slovenščini.
Kot eden najzgodnejših jezikovnih spommenikov slovenskega jezika vsebuje tri molitve in sicer očenaš, apostolsko vero in čaščeno Marijo. Njegov nastanek se umeša v 14. stoletje, domnevno naj bi ga leta 1380 zapisal nemški duhovnik. Dandanes je hranjen v celovškem muzeju.
Besedlio rokopisa je v gorenjskem narečju s sledovi koroških in dolenjskih narečji. Na hrbtni strani Rateškega rokopisa so zapisani tudi člani bratovščine pri cerkvi Sv. Tomaža iz leta 1467.
Cerkev Sv. Tomaža sodi med najstarejše cerkve v Sloveniji.
Med arheološkimi izkopavanji so slednje določili arheologi, ko so ob raziskovanju notranjosti cerkve ugotovili, da zasnova stavbe sega v pozno antično obdobje.
Tako kot zgodovinska pomembnost, zunanjost in okolica cerkve je pomembna tudi notranjost cerkve v kateri lahko vidite tri sveže restavrirane oltarje in sicer Veliki oltar Sv. Tomaža, severni stranski oltar Sv. Magdalene in južni stranski oltar sv. Janeza Krstnika.
Oltar Sv. Tomaža
Z restavratorskimi posegi se je na velikem oltarju Sv. Tomaža, ki je ponovno pridobil izvirne barve, razkril zapis na steni. Zapis razkriva, da je bila oltar postavljen leta 1648.
Zapis v originalu zveni takole: "HOC ALTARE * EST POSITVM * ANNO, 1648 * SVMPTIBVS ECC * LESIAE TEMPORE * R:D: ANDREA * SCHINKHOVIZ * PAROCHI, ET SIN * DICORVM LVCAE * FRONZ, ET IOAN * NIS WENETH.";
V cerkvi lahko vidite tudi kip sv.Tomaža, ki je mavčna kopija.
Oltar sv. Janeza Krstnika
Oltar so tako kot preostala dva obnovili leta 1940 in na žalost pri tem uničili nekaj zgodovinskih ostankov. Del teh je bil z restavracijo uspešno saniran.
Tudi na tem oltarju so restavratorji odkrili zapis, ki razkriva zaslužnega za postavitev tega oltarja.
Zapis se glasi: "HOC ALTARE ERECTVM EST * SVB:R:D:MICHAELE WONZELLIO * PAROCHO LOCI SV...BVS ECCLESIAE * ....12 IVNY."
Zapis ni v celoti razviden, zato je tudi težko določiti točen datum postavitve oltarja, saj je ravno na tem mestu zabrisan. Govori o tem, da je oltar postavil kranjskogorski župnik Boncelj, sicer uradno zapisan Wonzellio.
Ob oltarjih lahko tudi v tej cerkvi vidite dela Layerjevih in sicer njihovega najvidnejšega člana Leopolda Layerja. Več njegovih del se nahaja v cerkvi Sv. Duha. V tej cerkvi se nahajajo upodobitve sv. Helene in sv. Florijana.
Kot ste na začetku izvedeli so v cerkvi trije oltarji. Zadnji, ki še niste podrobneje pogledali je imenovan po Sv. Magdaleni.
Ta oltar je ob obnovi leta 1940 utrpel najhujšo škodo, saj je so z obnovitvenimi deli skoraj v celoti zakrili prvotne zgodovinske barve. Kljub temu so restavratorji uspeli restavrirati tudi ta oltar, ki pa je dragocen predvsem zaradi kipa zavetnice sv. Magdalene po katerem se tudi imenuje in naj bi bil izdelan leta 1430.
Cerkev v kateri naj bi našli znamenite Rateške oz. Celovške rokopise.
Cerkev, ki jo vidite je romanska pokopališka cerkev in je nekoliko starejša od cerkve Sv. Duha. Cerkev je predvsem poznana po tem, da naj bi v cerkvi nastal Rateški oz. Celovški rokopis.
Če si o slednjem zgodovinarji niso enotni, vsekakor z zagotovostjo trdijo, da so ta rokopis v cerkvi vsaj uporabljali. Rateški rokopis je drugi nastarejši ohranjen pisni zapis v slovenščini.
Kot eden najzgodnejših jezikovnih spommenikov slovenskega jezika vsebuje tri molitve in sicer očenaš, apostolsko vero in čaščeno Marijo. Njegov nastanek se umeša v 14. stoletje, domnevno naj bi ga leta 1380 zapisal nemški duhovnik. Dandanes je hranjen v celovškem muzeju.
Besedlio rokopisa je v gorenjskem narečju s sledovi koroških in dolenjskih narečji. Na hrbtni strani Rateškega rokopisa so zapisani tudi člani bratovščine pri cerkvi Sv. Tomaža iz leta 1467.
Cerkev Sv. Tomaža sodi med najstarejše cerkve v Sloveniji.
Med arheološkimi izkopavanji so slednje določili arheologi, ko so ob raziskovanju notranjosti cerkve ugotovili, da zasnova stavbe sega v pozno antično obdobje.
Tako kot zgodovinska pomembnost, zunanjost in okolica cerkve je pomembna tudi notranjost cerkve v kateri lahko vidite tri sveže restavrirane oltarje in sicer Veliki oltar Sv. Tomaža, severni stranski oltar Sv. Magdalene in južni stranski oltar sv. Janeza Krstnika.
Oltar Sv. Tomaža
Z restavratorskimi posegi se je na velikem oltarju Sv. Tomaža, ki je ponovno pridobil izvirne barve, razkril zapis na steni. Zapis razkriva, da je bila oltar postavljen leta 1648.
Zapis v originalu zveni takole: "HOC ALTARE * EST POSITVM * ANNO, 1648 * SVMPTIBVS ECC * LESIAE TEMPORE * R:D: ANDREA * SCHINKHOVIZ * PAROCHI, ET SIN * DICORVM LVCAE * FRONZ, ET IOAN * NIS WENETH.";
V cerkvi lahko vidite tudi kip sv.Tomaža, ki je mavčna kopija.
Oltar sv. Janeza Krstnika
Oltar so tako kot preostala dva obnovili leta 1940 in na žalost pri tem uničili nekaj zgodovinskih ostankov. Del teh je bil z restavracijo uspešno saniran.
Tudi na tem oltarju so restavratorji odkrili zapis, ki razkriva zaslužnega za postavitev tega oltarja.
Zapis se glasi: "HOC ALTARE ERECTVM EST * SVB:R:D:MICHAELE WONZELLIO * PAROCHO LOCI SV...BVS ECCLESIAE * ....12 IVNY."
Zapis ni v celoti razviden, zato je tudi težko določiti točen datum postavitve oltarja, saj je ravno na tem mestu zabrisan. Govori o tem, da je oltar postavil kranjskogorski župnik Boncelj, sicer uradno zapisan Wonzellio.
Ob oltarjih lahko tudi v tej cerkvi vidite dela Layerjevih in sicer njihovega najvidnejšega člana Leopolda Layerja. Več njegovih del se nahaja v cerkvi Sv. Duha. V tej cerkvi se nahajajo upodobitve sv. Helene in sv. Florijana.
Kot ste na začetku izvedeli so v cerkvi trije oltarji. Zadnji, ki še niste podrobneje pogledali je imenovan po Sv. Magdaleni.
Ta oltar je ob obnovi leta 1940 utrpel najhujšo škodo, saj je so z obnovitvenimi deli skoraj v celoti zakrili prvotne zgodovinske barve. Kljub temu so restavratorji uspeli restavrirati tudi ta oltar, ki pa je dragocen predvsem zaradi kipa zavetnice sv. Magdalene po katerem se tudi imenuje in naj bi bil izdelan leta 1430.50
Oglejte si cerkev, kjer so nastali Rateški rokopisi