Pletna
Edino prevozno sredstvo s katerim se lahko peljete do blejskega otoka
Vožnja s pletno je zagotovo ena tistih stvari, ki jih ob obisku Bleda ne smete izpustiti. Gre namreč za edinstveno posebnost mesta Bled. Sama beseda te edinstvene “barke” izhaja iz nemške besede pleten. To je bilo ime za plovila z ravnim dnom, ki so jih uporabljali na avstrijskih jezerih. Prvi zapiski o pletnah segajo v 12. stoletje - še v čas fevdalizma. Takratnim revnim kmetom iz vasice Mlino, ki so bili tudi spretni tesarji se moramo zahvaliti za današnji izgled pletne. Takratni kmetje so od oblasti tudi dobili nalogo, da s pletnami na otok prevažajo romarje. Po odpravi fevdalizma so, takrat že čolnarji, za časa Marije Terezije dobili t.i. služnostne pravice, ki so določale katera izmed družina na Mlinem ima pravico do prevoza potnikov na otok. Od takrat naprej je pletnarstvo družinska obrt in se prenaša iz roda v rod. Pletne so skozi svojo zgodovino velikokrat spreminjale svojo obliko, vendar vse do 20. stoletja nikoli temeljito.
Danes pletna v dolžino meri 7,25 metrov in je široka 2,15 metra ter narejena iz lesa. Današnja oblika izhaja iz leta 1902, ko je pletna doživela temeljito prenovo in jo obdržala še do danes. Današnji izgled leta 1902 je oblikoval Anton Zupan. Družina Zupan je namreč ena izmed 22. družin, ki so jim bile dodeljene služnostne pravice za prevoz potnikov.
Za izdelavo ene pletne potrebuje mojster ob pomoči dveh delavcev dva meseca oz. 400 delovnih ur.
Čolnar oz. fijakar, kot mu pravijo domačini, ki stoji na zadnjem delu, pletno poganja s pomočjo vesel in tako prevaža do 18 turistov na otok in nazaj.
Vožnja s pletno je načeloma mogoča celo leto razen, ko je jezero zmrznjeno.
Edino prevozno sredstvo s katerim se lahko peljete do blejskega otoka
Vožnja s pletno je zagotovo ena tistih stvari, ki jih ob obisku Bleda ne smete izpustiti. Gre namreč za edinstveno posebnost mesta Bled. Sama beseda te edinstvene “barke” izhaja iz nemške besede pleten. To je bilo ime za plovila z ravnim dnom, ki so jih uporabljali na avstrijskih jezerih. Prvi zapiski o pletnah segajo v 12. stoletje - še v čas fevdalizma. Takratnim revnim kmetom iz vasice Mlino, ki so bili tudi spretni tesarji se moramo zahvaliti za današnji izgled pletne. Takratni kmetje so od oblasti tudi dobili nalogo, da s pletnami na otok prevažajo romarje. Po odpravi fevdalizma so, takrat že čolnarji, za časa Marije Terezije dobili t.i. služnostne pravice, ki so določale katera izmed družina na Mlinem ima pravico do prevoza potnikov na otok. Od takrat naprej je pletnarstvo družinska obrt in se prenaša iz roda v rod. Pletne so skozi svojo zgodovino velikokrat spreminjale svojo obliko, vendar vse do 20. stoletja nikoli temeljito.
Danes pletna v dolžino meri 7,25 metrov in je široka 2,15 metra ter narejena iz lesa. Današnja oblika izhaja iz leta 1902, ko je pletna doživela temeljito prenovo in jo obdržala še do danes. Današnji izgled leta 1902 je oblikoval Anton Zupan. Družina Zupan je namreč ena izmed 22. družin, ki so jim bile dodeljene služnostne pravice za prevoz potnikov.
Za izdelavo ene pletne potrebuje mojster ob pomoči dveh delavcev dva meseca oz. 400 delovnih ur.
Čolnar oz. fijakar, kot mu pravijo domačini, ki stoji na zadnjem delu, pletno poganja s pomočjo vesel in tako prevaža do 18 turistov na otok in nazaj.
Vožnja s pletno je načeloma mogoča celo leto razen, ko je jezero zmrznjeno.Za dandanašnji izgled pletne je zadolžen Anton Zupan iz vasi, kjer se trenutno nahajate.