Blejski grad
Mogočna utrdba, ki se nahaja nad znamenitim blejskim otokom na vrhu več kot 130 m velike skale - Blejski grad se v pisnih virih prvič omenja 22. maja leta 1011 kot castellum Veldes. Tistega leta je nemški cesar Henrik II. z darilno listino Albuinovemu nasledniku Adalberonu podaril grad na pečini. Fotokopijo darilne listine si lahko ogledate na gradu. Že nekaj let pred tem je prav tako Henrik II., natančneje 10. aprila 1004 leta podaril blejsko ozemlje briksenškemu škofu Albuinu in njegovi Briksenški škofiji.
Omenjen dogodek leta 1004 se tudi šteje za prvo uradno omembo Bleda, ki je leta 2004 praznoval častitljivo tisočletnico.
Ker se grad dviga visoko nad mestom imate sedaj, ko ste prispeli na sam grad pred očmi čudovit pogled na samo mesto Bled in Blejsko jezero. V daljavi pa lahko občudujete tudi druge gorenjske kraje in pa seveda gorat svet Julijskih in Karavanških Alp. Zaradi svoje mogočnosti in lokacije nad mestom in jezerom je ravno Blejski grad tista blejska in tudi slovenska značilnosti, ki sodi med simbole slovenskega turizma s katerimi se Slovenija velikokrat predstavlja v tujini. Blejski grad, nekoč upravno središče briksenške zemljiške posesti na Gorenjskem danes velja za najstarejši grad na Slovenskem sodeč uradne obembe.
Lastniki gradu Briksenški škofje so na grad zahajali le redko, zato so ga večinoma upravljali in varovali prav škofje ministriali, do leta 1349 so bili to vitezi Blejski. Grad so Briksenški škofje v 14. stoletju kot jamstvo za posojeni denar predali Konradu von Kreighu, čigar rodbina je z gradom upravljala do leta 1558, skupaj 190 let. V 16. stoletju v času kmečkih uporov se je slednji zgodil tudi na Blejskem. Kmetje so se zaradi kratenja pravic in grobega ravnanja s tlačani pridružili vseslovenskemu puntu. V tistem času se je tudi rodbina Kreigh umaknila iz gradu, ki ga je nadalje v upravljanje prevzel junak turških bojev baron Herbard Auersperg. Herbard ni ostal dolgo časa na gradu, saj je moral leta 1574 iz grada oditi, posestvo pa je prevzel privrženec katoliške stanke baron Ivan Josip Lenkovič. Slednji je upravljanje gradu po svoji smrti zapustil svojim dedičem, ki so kasneje grad predali v upravljanje grofu Žigi Turnu. Ker so se škofje po letu 1615 odločili, da bodo sami postavljali glavarje gradu se je od tega leta do leta 1804 zamenjalo veliko glavarjev oziroma upravljavcev gradu.
Leta 1803 pa se je zaključila doba briksenške oblasti na gradu, saj je bilo poslopje z ukazom Dunaja podržavljeno. Nekaj časa je bilo celo v lasti francoske države. Posestvo je bilo čez 35 let vrnjeno briksenškim škofom, ki so ga za 150.000 goldinarjev prodali podjetniku Viktorju Ruardu (takratnemu lastniku jeseniške železarne). Ob koncu I. svetovne vojne je celotno posestvo torej grad skupaj z jezerom in otočkom kupil Ivan Kenda, lokalni hotelir.
Dandanes je grad v lasti države in ga upravlja Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled. Tako kot otok in cerkvico sta tudi grad prizadela dva močna potresa na Blejskem, ki sta se zgodila v 16. in 17. stoletju. Grajske zgradbe so razvrščene okoli dvorišč v dveh nivojih. Na spodnjem dvorišču so bila nekoč gospodarska poslopja, na zgornjem so se nahajali stanovanjski prostori. Na zgornjem nivoju lahko občudujete v 16. stoletju zgrajeno kapelo, ki je odprta tudi za obiskovalce in je posvečena škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Kapela je poslikana tudi z zanimivimi freskami. Tako kot na glavnem otalrju v Marijini cerkvici sta tudi v tej kapeli ob oltarju upodobljena nemški cesar Henrik II. in njegova žena Kunigunda, ki sta blejsko posestvo predala Briksenši škofiji. Romarsko obzidje gradu je najstarejši del gradu, ostala poslopja na gradu izhajajo iz obdobja renesanse. V letu 1947 je grajsko ostrešje zajel požar, nakar so se začela arheološka izkopavanja, ki so vodila k temu, da so grad po narčtih Toneta Bitenca restavrirali. Danes je grad urejen in si ga je mogoče ogledati, saj se v delu prostorov nahaja tudi muzej v katerem hranijo tudi fotokopijo prve uradne omembe gradu iz leta 1011.Kot zanimivost naj omenimo še to, da v mesecu juniju blejskemu gradu vrnejo srednjeveško življenje.
Grad namreč zasedejo pogumni srednjeveški vitezi, lepe gospodične, plemstvo, meščanstvo, trgovci in rokodelci. Pod samim gradom postavijo prav srednjeveški tabor, ki je prizorišče lokostrelstva in metanja srednjeveškega orožja v tarčo. Znotraj grajskega obzidja se predstavijo tudi spretni mečevalci in drugo srednjeveško osebje. Te dni pa vsekakor ne manjka tudi srednjeveška tržnica.
Mogočna utrdba, ki se nahaja nad znamenitim blejskim otokom na vrhu več kot 130 m velike skale - Blejski grad se v pisnih virih prvič omenja 22. maja leta 1011 kot castellum Veldes. Tistega leta je nemški cesar Henrik II. z darilno listino Albuinovemu nasledniku Adalberonu podaril grad na pečini. Fotokopijo darilne listine si lahko ogledate na gradu. Že nekaj let pred tem je prav tako Henrik II., natančneje 10. aprila 1004 leta podaril blejsko ozemlje briksenškemu škofu Albuinu in njegovi Briksenški škofiji.
Omenjen dogodek leta 1004 se tudi šteje za prvo uradno omembo Bleda, ki je leta 2004 praznoval častitljivo tisočletnico.
Ker se grad dviga visoko nad mestom imate sedaj, ko ste prispeli na sam grad pred očmi čudovit pogled na samo mesto Bled in Blejsko jezero. V daljavi pa lahko občudujete tudi druge gorenjske kraje in pa seveda gorat svet Julijskih in Karavanških Alp. Zaradi svoje mogočnosti in lokacije nad mestom in jezerom je ravno Blejski grad tista blejska in tudi slovenska značilnosti, ki sodi med simbole slovenskega turizma s katerimi se Slovenija velikokrat predstavlja v tujini. Blejski grad, nekoč upravno središče briksenške zemljiške posesti na Gorenjskem danes velja za najstarejši grad na Slovenskem sodeč uradne obembe.
Lastniki gradu Briksenški škofje so na grad zahajali le redko, zato so ga večinoma upravljali in varovali prav škofje ministriali, do leta 1349 so bili to vitezi Blejski. Grad so Briksenški škofje v 14. stoletju kot jamstvo za posojeni denar predali Konradu von Kreighu, čigar rodbina je z gradom upravljala do leta 1558, skupaj 190 let. V 16. stoletju v času kmečkih uporov se je slednji zgodil tudi na Blejskem. Kmetje so se zaradi kratenja pravic in grobega ravnanja s tlačani pridružili vseslovenskemu puntu. V tistem času se je tudi rodbina Kreigh umaknila iz gradu, ki ga je nadalje v upravljanje prevzel junak turških bojev baron Herbard Auersperg. Herbard ni ostal dolgo časa na gradu, saj je moral leta 1574 iz grada oditi, posestvo pa je prevzel privrženec katoliške stanke baron Ivan Josip Lenkovič. Slednji je upravljanje gradu po svoji smrti zapustil svojim dedičem, ki so kasneje grad predali v upravljanje grofu Žigi Turnu. Ker so se škofje po letu 1615 odločili, da bodo sami postavljali glavarje gradu se je od tega leta do leta 1804 zamenjalo veliko glavarjev oziroma upravljavcev gradu.
Leta 1803 pa se je zaključila doba briksenške oblasti na gradu, saj je bilo poslopje z ukazom Dunaja podržavljeno. Nekaj časa je bilo celo v lasti francoske države. Posestvo je bilo čez 35 let vrnjeno briksenškim škofom, ki so ga za 150.000 goldinarjev prodali podjetniku Viktorju Ruardu (takratnemu lastniku jeseniške železarne). Ob koncu I. svetovne vojne je celotno posestvo torej grad skupaj z jezerom in otočkom kupil Ivan Kenda, lokalni hotelir.
Dandanes je grad v lasti države in ga upravlja Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled. Tako kot otok in cerkvico sta tudi grad prizadela dva močna potresa na Blejskem, ki sta se zgodila v 16. in 17. stoletju. Grajske zgradbe so razvrščene okoli dvorišč v dveh nivojih. Na spodnjem dvorišču so bila nekoč gospodarska poslopja, na zgornjem so se nahajali stanovanjski prostori. Na zgornjem nivoju lahko občudujete v 16. stoletju zgrajeno kapelo, ki je odprta tudi za obiskovalce in je posvečena škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Kapela je poslikana tudi z zanimivimi freskami. Tako kot na glavnem otalrju v Marijini cerkvici sta tudi v tej kapeli ob oltarju upodobljena nemški cesar Henrik II. in njegova žena Kunigunda, ki sta blejsko posestvo predala Briksenši škofiji. Romarsko obzidje gradu je najstarejši del gradu, ostala poslopja na gradu izhajajo iz obdobja renesanse. V letu 1947 je grajsko ostrešje zajel požar, nakar so se začela arheološka izkopavanja, ki so vodila k temu, da so grad po narčtih Toneta Bitenca restavrirali. Danes je grad urejen in si ga je mogoče ogledati, saj se v delu prostorov nahaja tudi muzej v katerem hranijo tudi fotokopijo prve uradne omembe gradu iz leta 1011.Kot zanimivost naj omenimo še to, da v mesecu juniju blejskemu gradu vrnejo srednjeveško življenje.
Grad namreč zasedejo pogumni srednjeveški vitezi, lepe gospodične, plemstvo, meščanstvo, trgovci in rokodelci. Pod samim gradom postavijo prav srednjeveški tabor, ki je prizorišče lokostrelstva in metanja srednjeveškega orožja v tarčo. Znotraj grajskega obzidja se predstavijo tudi spretni mečevalci in drugo srednjeveško osebje. Te dni pa vsekakor ne manjka tudi srednjeveška tržnica.80
Ste vedeli, da je Blejski grad glede na čas omembe najstarejši grad na Slovenskem Ste vedeli, da je Blejski grad glede na čas omembe najstarejši grad na Slovenskem Ste vedeli, da je Blejski grad glede na čas omembe najstarejši grad na Slovenskem Ste vedeli, da je Blejski grad glede na čas omembe najstarejši grad na Slovenskem Ste vedeli, da je Blejski grad glede na čas omembe najstarejši grad na Slovenskem