Enega najočarljivejših trgov v mestu boste našli na zahodnem delu starega mestnega jedra. Na trgu stojita Stolna cerkev in kip
Enega najočarljivejših trgov v mestu boste našli na zahodnem delu starega mestnega jedra. Na trgu stojita Stolna cerkev in kip škofa Antona Martina Slomška, ob njiju pa se razprostira park z bazenčkom in kipcem Korlekom. Še privlačnejšega ga naredijo mogočne stavbe, ki ga obkrožajo: stavba Univerze v Mariboru, Slovensko narodno gledališče in poslopje Pošte Maribor.
Ime trga
Najstarejše ime, ki ga je trg dobil po župni cerkvi sv. Janeza Krstnika, je Kirchenplatz. Leta 1859 so trg preimenovali v Stolni trg, kajti tega leta je slovenski škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež lavatinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Leta 1919 pa so trg preimenovali v Slomškov trg.
Umetniški in arhitektonski pečat
Ob robu parka, ki so ga nasadili leta 1891, so 100 let zatem postavili spomenik prvemu mariborskemu škofu Antonu Martinu Slomšku, delo kiparja Martina Dreva. V parku vzbudi pozornost še bazenček z otroško plastiko, kipcem "Korleka", delom kiparja Gabrijela Kolbiča.
Okoli cerkve je bilo nekoč mestno pokopališče, kjer je bilo pokopanih mnogo znamenitih mariborskih družin. Nagrobniki so se ohranili in so danes vzidani v zunanjo steno cerkve. V bližini je še nagrobna plastika ležečega leva iz rimske dobe, iz 1. ali 2. stoletja, ki bi ga naj našli pri vasi Starše v dravski strugi.
Ovalno privzdignjeno ploščad na trgu s kamnitimi stebrički in piramidalnimi hrasti je leta 1938 zasnoval veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik, arhitekt Branko Kocmut pa je uredil celotni trg po njegovi zasnovi 30 let kasneje.
Stavba mariborske pošte je postavljena na kraju, kjer so bili nekoč mestna ubožnica, cerkev sv. Duha, dekliška šola in bolnišnica. Na nekdanjo bolnišnico, meščanski špital, ki ga je v letu 1348 ustanovil mestni pisar Benedikt Mother, opozarja spominska plošča na stavbi. V opuščeni cerkvi sv. Duha, ki je stala na vogalu ulice, je v prvi polovici 19. stoletja delovalo gledališče, nato pa dekliška šola vse do leta 1891, ko so stavbo zaradi gradnje sedanjega poštnega poslopja podrli.