Glavni trg je največji mariborski trg, kjer se zgodovina in vrvež mestnega življenja zlivata v eno. Na trgu si lahko ogledate več znamenitosti starega mestnega jedra, uživate v kavi v eni od kavarn in se nastavljate sončnim žarkom ali obiščete katero od trgovinic. Trg najdete v bližini Glavnega oziroma Starega mostu čez reko Dravo.
Glavni trg je največji mariborski trg, kjer se
zgodovina in vrvež mestnega življenja zlivata v eno. Na trgu si lahko ogledate več znamenitosti starega mestnega jedra, uživate v kavi v eni od
kavarn in se nastavljate sončnim žarkom ali obiščete katero od
trgovinic. Trg najdete v bližini
Glavnega oziroma Starega mostu čez reko Dravo.
Znamenite zgradbe
Osrednjemu mariborskemu trgu so pečat pustile pomembne zgodovinske stavbe, ki ga obkrožajo. V začetku 16. stoletja zgrajena mestna hiša oziroma rotovž je namenjena sprejemom župana in porokam. V 18. stoletju je bila zgrajena poznobaročna Alojzijeva cerkev. V središču trga stoji Marijino ali kužno znamenje, ki so ga prebivalci v 17. stoletju postavili v spomin na kugo, ki je v letih 1680 in 81 terjala življenja skoraj petine prebivalcev.
Med zanimivejše stavbe na trgu sodijo še stavba bivšega kazinoja, v kateri je sedaj našel svoj kreativni prostor Salon uporabnih umetnosti. Na mestu nekdanje gostilne Koper je bila prva mariborska pivovarna, vogalna stavba na začetku Poštne ulice z napisom Ludwigshof pa je v lasti nekoč mlinarske družine Franz z velikim mlinom v Melju. V hišo, poslikani z lekarniško motiviko je bila nekoč mestna lekarna znanega mariborskega lekarnarja Franca Minarika.
Spremembe na trgu v 20. stoletju
Vzhodni del Glavnega trga je bil v začetku 20. stoletja podrt zaradi gradnje Glavnega oziroma Starega mostu, ki je bil odprt leta 1913. Leta 1981 so vzhodni del trga, ki je bil med 2. svetovno vojno močno porušen, deloma pozidali z moderno večnamensko stavbo.
Tržnica nekoč in danes
Glavni trg je bil prvič omenjen leta 1315 kot Markt. Z rastjo mesta je v 19. stoletju dobil današnje ime Hauptplatz – Glavni trg. Na njem se je dolga stoletja vse do 2. svetovne vojne odvijala živahna trgovska dejavnost, saj je bil osrednji prostor v mestu, kjer so kmetje in obrtniki prodajali svoje pridelke in izdelke. V zadnjih letih je dejavnost ponovno obujena, saj je na trgu dobila svoj prostor kmečka ekološka tržnica z bogato ponudbo zdrave hrane.