Čas, ko je bil Marjan Bantan dijak na Državni klasični gimnaziji v Mariboru, je zaznamovalo zlovešče pričakovanje vojne. V mestu ob Dravi so se razplamtele stare zamere med Slovenci in Nemci. Še posebej aktivna je bila nemška stran, ki se je dobro pripravila na prihod Nemške vojske in prevzem oblasti v mestu. Kmalu po okupaciji je mesto obiskal Adolf Hitler in izrekel zlovešče besede: »Naredite mi to deželo spet nemško«.Temu so sledile deportacije Slovencev v Srbijo, zaplemba premoženja in aretacije političnih oporečnikov.
Hkrati z represijo se je krepilo partizansko gibanje, ki je že v prvem letu okupacije izvedlo nekaj odmevnih oboroženih akcij. Odgovor oblasti je bil krvav. Leta 1942 je bilo v Mariboru ustreljenih 866 talcev, med njimi pomembni člani mariborskega odporniškega gibanja, ki je bilo kritično oslabljeno. Zaradi tega je bil v drugi polovici leta ustanovljen Pohorski bataljon, ki je izvedel nekaj drznih akcij tudi v Mariboru. Ob koncu tega krvavega leta je bil bataljon izdan. V začetku januarja 1943 je partizane visoko na Pohorju obkolila nemška vojska. Med mrtvimi so bili otroci Rušana Šarha, ki so v brezizhodni situaciji in nedolžnem idealizmu sprejeli neenakovreden boj.
Podobna usoda je doletela Marjana Bantana, ki se je pridružil partizanom pri nepolnoletnosti in dobil novo ime – Stojan. Že pri 17-ih letih so karizmatičnega in priljubljenega mladeniča včlanili v Komunistično partijo Slovenije in postavili za sekretarja mariborskega okrožnega komiteja SKOJ (Zveza komunistične mladine Jugoslavije). Nato je zbolel za tifusom, ga aprila 1944 prebolel in se še nekaj časa skrival v Rogozi pri članici okrožnega komiteja KPS Mici Rokovi. Kmalu ga je okrožni sekretar OF Dušan Spindler poslal v Slovenske gorice, kjer je deloval kot mladinski aktivist. Dne 2. avgusta 1944 sta se s sodelavcem Ivanom Šabedrom – Slavkom mudila v bližini Šentilja. Ponoči, ko sta se vračala, ju je presenetila Nemška zaseda. Stojan je obležal mrtev, Slavko pa je bil ranjen, a mu je uspelo pobegniti.
O tem dogodku sta se ohranili obe poročili nasprotnih strani. V partizanskem je bilo zapisano:»V noči na 3. avgust je bil v Vajgnu pri Jarenini iz zasede ubit član okrožnega vodstva in sekretar Okrožnega komiteja SKOJ Maribor in član mariborskega okrožnega komiteja KPS, 18-letni Marjan Bantan, ki je bil zelo priljubljen med sodelavci osvobodilnega gibanja na mariborskem območju«. V poročilo iz Nemške orožniške postaje v Šentilju piše, da se je 3. avgusta 1944 od pol enih ponoči v Unterfemtalu (Cirknici) v občini Šentilj z deželno stražo spopadlo neznano število banditov, ki so bili »oboroženi s puškami, pištolami in ročnimi bombami. V boju je padel en bandit, eden pa je bil verjetno ranjen. Lastnih žrtev ni bilo«.
Meja, na kateri je ugasnilo mlado življenje, je bila močno zastražena še naslednja desetletja. Danes na srečo temu ni več tako. Čas tragičnih delitev preteklost, ker sedaj vemo, da Slovence in Nemce vendarle družijo dolga stoletja mirnega sobivanja in sodelovanja.