Bantan Marjan - Stojan
Simbol: Figura umirajočega partizana
V času, ko je bil Marjan dijak na Državni klasični gimnaziji v Mariboru, se je bližala nova vojna. V mestu ob Dravi iz podzavesti privrele stare razprtije med Slovenci in Nemci o tem, čigavo je mesto. Še posebej aktivna je bila nemška stran, ki se je dobro pripravila na okupacijo nacistične Nemčije. Že dva dni po napadu na kraljevino Jugoslavijo so oblast v mestu prevzeli Nemci in slavnostno pričakali prodirajočo vojsko, vključno z zajetnimi seznami zavednih Slovencev in političnih aktivistov. Še isti mesec je mesto obiskal Fûrer in izrekel znameniti stavek: »Naredite mi to deželo spet nemško«. Kmalu se je začelo sistematično etnično čiščenje Maribora, z zaplembo premoženja in transportom v Srbijo, in aretacije. Leta 1941 izrednega sodišča tukaj še ni bilo, pa je vse politične prekrške je obravnavala policija, osumljence pa zasliševal referent Gestapa. Po zaslišanju je zasliševalec sestavil končno poročilo in določil kazen. Izgon v koncentracijsko taborišče I., II. In III. (težko, težje, najtežje) stopnje in ustrelitev. Vse skupaj je potrdil ali v redkih primerih ovrgel šef civilne uprave. Represija je dosegla vrhunec leta 1942, hkrati z naraščanjem odporniškega gibanja. To leto je bilo v Mariboru ustreljenih 866 talcev, med njimi pomembni člani odporniškega gibanja, ki je bilo kritično oslabljeno. To je tudi leto odmevnih zmag partizanskega bataljona visoko nad Mariborom, ustanovljenem zato, da ojačajo odporniško gibanje na Štajerskem. Ob izteku tega nesrečnega leta so bili izdani, nekaj dni po nastopu novega pa obkoljeni in uničeni. Med mrtvimi so bili tudi otroci Rušana Šarha. Usoda Marjana Bantana- Stojana spominja na tragično usodo treh bratov. Sprejeli so boj, v katerem niso imeli nobenih možnosti, in so v svoji otroški in mladostni nedolžnosti dali življenje boju za svobodo. Marjan, še kot mladoleten član organizacije, je kmalu postal član KPS (Komunistične partije Slovenije) in sekretar mariborskega okrožnega komiteja SKOJ. O njegovi usodi v zadnjih mesecih življenja obstaja poročilo. »V noči na 3. avgust je bil v Vajgnu pri Jarenini iz zasede ubit član okrožnega vodstva in sekretar Okrožnega komiteja SKOJ Maribor in član mariborskega okrožnega komiteja KPS, 18-letni Marjan Bantan, ki je bil zelo priljubljen med sodelavci osvobodilnega gibanja na mariborskem območju«.
Nekaj mesecev prej, aprila 1944 je prebolel tifus in se zdravil v Rogozi pri članici okrožnega komiteja KPS Mici Rokovi, nazadnje pa v Mariboru . Da bi se njegovo zdravje po hudi bolezni okrepilo, ga je okrožni sekretar OF, Dušan Spindler poslal v Slovenske gorice. Marjan je z Ivanom Šabedrom—Slavkom vključeval mladino na Jareninskem območij u v ZSM . Ko sta se mudila kot mladinska aktivista 3. avgusta v tedanji občini Šentilj, sta se ponoči znašla v Nemški zasedi in sprejela boj proti številčnejšemu sovražniku spopadla z Nemci. Stojan je obležal mrtev, Slavko pa je bil ranjen, a se je iz boja rešil. Nemško orožniško poročilo iz orožniške postaje v Šentilju navaja, da se je neznano število banditov 3. avgusta 1944 od pol enih ponoči v Unterfemtalu (Cirknici) v občini Šentilj spopadlo z deželno stražo (Landwache). V poročilu piše, da so bili »banditi oboroženi s puškami, pištolami in ročnimi bombami«, in da je »v boju padel en bandit, eden pa je bil verjetno ranjen. Lastnih žrtev ni bilo. .«. Dva različna pogleda na isti tragični dogodek, ko je ugasnilo mlado življenje na meji, ki je bila dolgo strogo zastražena, a je danes več ni. Navsezadnje Slovence in Nemce družijo stoletja mirnega sobivanja in sodelovanja.
Blizu kraja, kjer je Marjan Bantan padel, je bil 4.7. 1977 odkrit spomenik njemu in partizanom, ki so padli ob severni meji. Po njem se imenuje OŠ v Jarenini. Figura umirajočega partizana je tudi spomin na tragične čase delitev.
Simbol: Figura umirajočega partizana
V času, ko je bil Marjan dijak na Državni klasični gimnaziji v Mariboru, se je bližala nova vojna. V mestu ob Dravi iz podzavesti privrele stare razprtije med Slovenci in Nemci o tem, čigavo je mesto. Še posebej aktivna je bila nemška stran, ki se je dobro pripravila na okupacijo nacistične Nemčije. Že dva dni po napadu na kraljevino Jugoslavijo so oblast v mestu prevzeli Nemci in slavnostno pričakali prodirajočo vojsko, vključno z zajetnimi seznami zavednih Slovencev in političnih aktivistov. Še isti mesec je mesto obiskal Fûrer in izrekel znameniti stavek: »Naredite mi to deželo spet nemško«. Kmalu se je začelo sistematično etnično čiščenje Maribora, z zaplembo premoženja in transportom v Srbijo, in aretacije. Leta 1941 izrednega sodišča tukaj še ni bilo, pa je vse politične prekrške je obravnavala policija, osumljence pa zasliševal referent Gestapa. Po zaslišanju je zasliševalec sestavil končno poročilo in določil kazen. Izgon v koncentracijsko taborišče I., II. In III. (težko, težje, najtežje) stopnje in ustrelitev. Vse skupaj je potrdil ali v redkih primerih ovrgel šef civilne uprave. Represija je dosegla vrhunec leta 1942, hkrati z naraščanjem odporniškega gibanja. To leto je bilo v Mariboru ustreljenih 866 talcev, med njimi pomembni člani odporniškega gibanja, ki je bilo kritično oslabljeno. To je tudi leto odmevnih zmag partizanskega bataljona visoko nad Mariborom, ustanovljenem zato, da ojačajo odporniško gibanje na Štajerskem. Ob izteku tega nesrečnega leta so bili izdani, nekaj dni po nastopu novega pa obkoljeni in uničeni. Med mrtvimi so bili tudi otroci Rušana Šarha. Usoda Marjana Bantana- Stojana spominja na tragično usodo treh bratov. Sprejeli so boj, v katerem niso imeli nobenih možnosti, in so v svoji otroški in mladostni nedolžnosti dali življenje boju za svobodo. Marjan, še kot mladoleten član organizacije, je kmalu postal član KPS (Komunistične partije Slovenije) in sekretar mariborskega okrožnega komiteja SKOJ. O njegovi usodi v zadnjih mesecih življenja obstaja poročilo. »V noči na 3. avgust je bil v Vajgnu pri Jarenini iz zasede ubit član okrožnega vodstva in sekretar Okrožnega komiteja SKOJ Maribor in član mariborskega okrožnega komiteja KPS, 18-letni Marjan Bantan, ki je bil zelo priljubljen med sodelavci osvobodilnega gibanja na mariborskem območju«.
Nekaj mesecev prej, aprila 1944 je prebolel tifus in se zdravil v Rogozi pri članici okrožnega komiteja KPS Mici Rokovi, nazadnje pa v Mariboru . Da bi se njegovo zdravje po hudi bolezni okrepilo, ga je okrožni sekretar OF, Dušan Spindler poslal v Slovenske gorice. Marjan je z Ivanom Šabedrom—Slavkom vključeval mladino na Jareninskem območij u v ZSM . Ko sta se mudila kot mladinska aktivista 3. avgusta v tedanji občini Šentilj, sta se ponoči znašla v Nemški zasedi in sprejela boj proti številčnejšemu sovražniku spopadla z Nemci. Stojan je obležal mrtev, Slavko pa je bil ranjen, a se je iz boja rešil. Nemško orožniško poročilo iz orožniške postaje v Šentilju navaja, da se je neznano število banditov 3. avgusta 1944 od pol enih ponoči v Unterfemtalu (Cirknici) v občini Šentilj spopadlo z deželno stražo (Landwache). V poročilu piše, da so bili »banditi oboroženi s puškami, pištolami in ročnimi bombami«, in da je »v boju padel en bandit, eden pa je bil verjetno ranjen. Lastnih žrtev ni bilo. .«. Dva različna pogleda na isti tragični dogodek, ko je ugasnilo mlado življenje na meji, ki je bila dolgo strogo zastražena, a je danes več ni. Navsezadnje Slovence in Nemce družijo stoletja mirnega sobivanja in sodelovanja.
Blizu kraja, kjer je Marjan Bantan padel, je bil 4.7. 1977 odkrit spomenik njemu in partizanom, ki so padli ob severni meji. Po njem se imenuje OŠ v Jarenini. Figura umirajočega partizana je tudi spomin na tragične čase delitev.
20