Hladek Bohinjski Josip, dirigent in zborovodja
Simbol: lira. Lira je simbol in glasbilo kozmične skladnosti. Je simboličen oltar, ki združuje nebo in zemljo. Je eden izmed Apolonovih atributov, v tem primeru simbolizira moč prerokb. Če pa gre za atribut muz Uranie in Erato, pa simbolizira pesniški in glasbeni navdih.
Dirigent in zborovodja, lira s cvetno vejico, pokončni kvader; Josip Hladek Bohinjski
Tako kot v drugih mestih je tudi v Mariboru glasba predstavljala glavno obliko kulturnega udejstvovanja meščanov. Kvalitetna glasba se je v mestu spočetka gojila na gradovih in med plemstvom. Že v 17. stoletju je plemiška družina Khisli, lastnik mariborskega spodnjega gradu, vzdrževala grajske kapelnike. Največji dogodek v mariborskem glasbenem življenju gotovo predstavlja nastop svetovno znanega pianista Franz-a Listza (181-1886) za izbrano publiko iz tedanje Spodnje Štajerske v Viteški dvorani. Medtem ko se je plemstvo udeleževalo kvalitetnih koncertov, so se meščani zadovoljevali z t.i. »Musikmeistri«, ki so s svojimi pomagači igrali na domačih slovesnostih. Zadnji tak je umrl leta 1841. Sicer je bil v mestu že 1825 leta ustanovljen t.i. Musikverein, ki je imel tudi glasbeno šolo, toda poslovati je začel šele leta 1841. Iz njega se je izoblikovalo moško pevsko društvo (Männergesangverein), ki je imelo spočetka družabni značaj, kasneje tudi godbo, ki je postala mestna. Ob stoletnici gimnazije 1858 je v Viteški dvorani prvič zadonela slovenska pesem, za kar ima glavno zaslugo tedanji učitelj petja na gimnaziji Janez Miklošič, brat znamenitega slavista Franca Miklošiča. Ko je bila leta 1861 ustanovljena Slovanska čitalnica, je Miklošič kot vodja čitalniškega petja postavil temelje slovenskega petja v Mariboru in drugih krajih s čitalnicami. Spočetka so gojili izključno moško zborovsko petje. Leta 1869 je bila ustanovljena Južnoželezniška delavska godba, ki je najbolj zaslovela med leti 1898 in 1920 pod kapelnikom in skladateljem Maks Schönher-jem. Leta 1881 je bilo ustanovljeno filharmonično društvo in glasbena šola. V treh ltnih koncertih so izvajali dela najznamenitejših mojstrov. V začetku 20. stoletja je bilo v okviru slovenskega Trgovskega društva ustanovljen glasbeni klub, ki se je leta 1910 preoblikoval v Glasbeno društvo. Po Maistrovem preobrat je general ustanovil vojaško godbo, ki je služila v propagandne in reprezentančne namene, prirejal pa je tudi simfonične koncerte. Istega leta se je v Maribor preselil Oskar Dev in ustanovil Glasbeno matico, ki postane središče glasbenega življenja v mestu, in istočasno glasbeno šolo. Razvoj matice pospeši prihod J. Hladeka Bohinjskega, ki postane leta 1925 dirigent zbora in orkestra, leto kasneje pa še ravnatelj šole. Hladek priredi prve velike vokalno-instrumentalne koncerte. Leta 1926 je na koncertu dirigiral Haydnov oratorij Letni časi, leto kasneje, ob sto-letnici smrti L. van Beethovna, pa njegovo IX. simfonijo. Zbor popelje na mednarodne turneje, med katerimi je bila posebno pomembna tista v Švico leta 1928. V letih 1927—1929 so nastali spori med Glasbeno matico in vodstvom šole, ki je odzvanjal tudi skozi burno razpravo v lokalnem časopisu. Ravnatelj šole je do leta 1933 ostal J. Hladek — Bohinjski, ko se je umaknil z javnega življenja.
Simbol: lira. Lira je simbol in glasbilo kozmične skladnosti. Je simboličen oltar, ki združuje nebo in zemljo. Je eden izmed Apolonovih atributov, v tem primeru simbolizira moč prerokb. Če pa gre za atribut muz Uranie in Erato, pa simbolizira pesniški in glasbeni navdih.
Dirigent in zborovodja, lira s cvetno vejico, pokončni kvader; Josip Hladek Bohinjski
Tako kot v drugih mestih je tudi v Mariboru glasba predstavljala glavno obliko kulturnega udejstvovanja meščanov. Kvalitetna glasba se je v mestu spočetka gojila na gradovih in med plemstvom. Že v 17. stoletju je plemiška družina Khisli, lastnik mariborskega spodnjega gradu, vzdrževala grajske kapelnike. Največji dogodek v mariborskem glasbenem življenju gotovo predstavlja nastop svetovno znanega pianista Franz-a Listza (181-1886) za izbrano publiko iz tedanje Spodnje Štajerske v Viteški dvorani. Medtem ko se je plemstvo udeleževalo kvalitetnih koncertov, so se meščani zadovoljevali z t.i. »Musikmeistri«, ki so s svojimi pomagači igrali na domačih slovesnostih. Zadnji tak je umrl leta 1841. Sicer je bil v mestu že 1825 leta ustanovljen t.i. Musikverein, ki je imel tudi glasbeno šolo, toda poslovati je začel šele leta 1841. Iz njega se je izoblikovalo moško pevsko društvo (Männergesangverein), ki je imelo spočetka družabni značaj, kasneje tudi godbo, ki je postala mestna. Ob stoletnici gimnazije 1858 je v Viteški dvorani prvič zadonela slovenska pesem, za kar ima glavno zaslugo tedanji učitelj petja na gimnaziji Janez Miklošič, brat znamenitega slavista Franca Miklošiča. Ko je bila leta 1861 ustanovljena Slovanska čitalnica, je Miklošič kot vodja čitalniškega petja postavil temelje slovenskega petja v Mariboru in drugih krajih s čitalnicami. Spočetka so gojili izključno moško zborovsko petje. Leta 1869 je bila ustanovljena Južnoželezniška delavska godba, ki je najbolj zaslovela med leti 1898 in 1920 pod kapelnikom in skladateljem Maks Schönher-jem. Leta 1881 je bilo ustanovljeno filharmonično društvo in glasbena šola. V treh ltnih koncertih so izvajali dela najznamenitejših mojstrov. V začetku 20. stoletja je bilo v okviru slovenskega Trgovskega društva ustanovljen glasbeni klub, ki se je leta 1910 preoblikoval v Glasbeno društvo. Po Maistrovem preobrat je general ustanovil vojaško godbo, ki je služila v propagandne in reprezentančne namene, prirejal pa je tudi simfonične koncerte. Istega leta se je v Maribor preselil Oskar Dev in ustanovil Glasbeno matico, ki postane središče glasbenega življenja v mestu, in istočasno glasbeno šolo. Razvoj matice pospeši prihod J. Hladeka Bohinjskega, ki postane leta 1925 dirigent zbora in orkestra, leto kasneje pa še ravnatelj šole. Hladek priredi prve velike vokalno-instrumentalne koncerte. Leta 1926 je na koncertu dirigiral Haydnov oratorij Letni časi, leto kasneje, ob sto-letnici smrti L. van Beethovna, pa njegovo IX. simfonijo. Zbor popelje na mednarodne turneje, med katerimi je bila posebno pomembna tista v Švico leta 1928. V letih 1927—1929 so nastali spori med Glasbeno matico in vodstvom šole, ki je odzvanjal tudi skozi burno razpravo v lokalnem časopisu. Ravnatelj šole je do leta 1933 ostal J. Hladek — Bohinjski, ko se je umaknil z javnega življenja.
20