Planica
Med športnimi navdušenci bolje poznana kot dolina pod Poncami.
Planica je v obliko črke U oblikovana ledeniška dolina, ki v dolžino meri 7 kilometrov in se nahaja v severozahodnem delu Julijskih Alp. Natančneje se dolina razteza od naselja Rateče vse do planinske postojanke Doma v Tamarju, odkoder se dolina nadaljuje pod imenom Tamar.
Dolino obdajajo gorovja, ki segajo v višino tudi do 2.500 m.
Dolino pogosto imenujejo tudi dolina pod Poncami, saj tako nordijski kompleks kot celotna polina poteka pod gorsko verigo, ki se imenuje Ponca.
Dolina je najbolj poznana po istoimenski smučarski skakalnici. V dolini se namreč nahaja do pred kratkim še največja skakalnica na svetu (od leta 2011 je največja skakalnica na svetu norveški Vikersundbakken). Kljub temu naj bi si planiška velikanka že zelo kmalu povrnila ugled in priborila naziv največje na svetu.
Planiška velikanka, kot nekateri poimenujejo največjo skakalnico v dolini pa zagotovo ni edina skakalnica. V dolini se nahaja več skakalnic in so locirane po naslednjem vrstnem redu. Najbolj na jugu leži letalnica bratov Gorišek (največja skakalnica), desno od nje stoji srednja skakalnica K-90, še desneje od te pa stoji Bloudkova velikanka. Slednjo so zaradi dotrajanosti v letih 2011/2012 obnovili in jo ponovno otvorili s tekmo 14.10.2012. Danes Bloudkova velikanka predstavlja kompleks velike (HS 139) in srednje skakalnice (HS 104).
Prvi športni navdušenci so v dolino pod Poncami prihajali že v 30 letih prejšnjega stoletja. Planica je sicer svojo prvo skakalnico dobila še pred letom 1930 a je bil prvi skok opravljen 4. februarja leta 1934. Junak takratne tekme je bil Franc Palme, ki je skočil 60 m.
Na planiških skakalnicah je bilo postavljenih tudi veliko svetovnih rekordov.
Leta 1936 prvič v zgodovini presežena 100 m oznaka
Rekord je natančneje 18. marca 1936 dosegel Avstrijec Birger Ruud, ki je poletel 101,5 m. Z načrti za povečanje skakalnice sta se po Bloudkovi smrti začela ukvarjati Lado in Janez Gorišek. Brata Gorišek sta si lokacijo za novo letalnico izbrala nekoliko dalje od obeh tedanjih skakalnic. Letalnico sta projektirala tako, da bi jo lahko kasneje tudi povečali, kar so kasneje večkrat tudi storili.
Planica je bila tudi del združenja KOP (Kulm, Oberstdorf, Planica), ki je začelo delovati leta 1962. Na novi skakalnici Bratov Gorišek so bile marca 1969 izpeljane prve tekme, porušenih pa je bilo kar 5 svetovnih rekordov.
Prvič v zgodovini čez 200 m
Zelo velika prelomnica za Planico se je zgodila na svetovnem prvenstvu leta 1994, ko je Toni Nieminen kot prvi skakalec poletel čez 200 m. (203 m). Zadnji dosežen rekord na planiški letalnici je v letu 2005 s skokom 239 m postavil Norvežan Bjørn Einar Romøren
Med športnimi navdušenci bolje poznana kot dolina pod Poncami.
Planica je v obliko črke U oblikovana ledeniška dolina, ki v dolžino meri 7 kilometrov in se nahaja v severozahodnem delu Julijskih Alp. Natančneje se dolina razteza od naselja Rateče vse do planinske postojanke Doma v Tamarju, odkoder se dolina nadaljuje pod imenom Tamar.
Dolino obdajajo gorovja, ki segajo v višino tudi do 2.500 m.
Dolino pogosto imenujejo tudi dolina pod Poncami, saj tako nordijski kompleks kot celotna polina poteka pod gorsko verigo, ki se imenuje Ponca.
Dolina je najbolj poznana po istoimenski smučarski skakalnici. V dolini se namreč nahaja do pred kratkim še največja skakalnica na svetu (od leta 2011 je največja skakalnica na svetu norveški Vikersundbakken). Kljub temu naj bi si planiška velikanka že zelo kmalu povrnila ugled in priborila naziv največje na svetu.
Planiška velikanka, kot nekateri poimenujejo največjo skakalnico v dolini pa zagotovo ni edina skakalnica. V dolini se nahaja več skakalnic in so locirane po naslednjem vrstnem redu. Najbolj na jugu leži letalnica bratov Gorišek (največja skakalnica), desno od nje stoji srednja skakalnica K-90, še desneje od te pa stoji Bloudkova velikanka. Slednjo so zaradi dotrajanosti v letih 2011/2012 obnovili in jo ponovno otvorili s tekmo 14.10.2012. Danes Bloudkova velikanka predstavlja kompleks velike (HS 139) in srednje skakalnice (HS 104).
Prvi športni navdušenci so v dolino pod Poncami prihajali že v 30 letih prejšnjega stoletja. Planica je sicer svojo prvo skakalnico dobila še pred letom 1930 a je bil prvi skok opravljen 4. februarja leta 1934. Junak takratne tekme je bil Franc Palme, ki je skočil 60 m.
Na planiških skakalnicah je bilo postavljenih tudi veliko svetovnih rekordov.
Leta 1936 prvič v zgodovini presežena 100 m oznaka
Rekord je natančneje 18. marca 1936 dosegel Avstrijec Birger Ruud, ki je poletel 101,5 m. Z načrti za povečanje skakalnice sta se po Bloudkovi smrti začela ukvarjati Lado in Janez Gorišek. Brata Gorišek sta si lokacijo za novo letalnico izbrala nekoliko dalje od obeh tedanjih skakalnic. Letalnico sta projektirala tako, da bi jo lahko kasneje tudi povečali, kar so kasneje večkrat tudi storili.
Planica je bila tudi del združenja KOP (Kulm, Oberstdorf, Planica), ki je začelo delovati leta 1962. Na novi skakalnici Bratov Gorišek so bile marca 1969 izpeljane prve tekme, porušenih pa je bilo kar 5 svetovnih rekordov.
Prvič v zgodovini čez 200 m
Zelo velika prelomnica za Planico se je zgodila na svetovnem prvenstvu leta 1994, ko je Toni Nieminen kot prvi skakalec poletel čez 200 m. (203 m). Zadnji dosežen rekord na planiški letalnici je v letu 2005 s skokom 239 m postavil Norvežan Bjørn Einar Romøren
400
Obiščite dolino poznano po smučarskih skokih
Glede na dejstvo, da je Planiška dolina najbolj poznana po smučarskih skokih si preberite tudi nekaj zanimivosti vezanih na ta adrenalinski zimski šport.
Ali ste vedeli...
...da smučarski skoki izvirajo iz Norveške, natančneje iz pokrajine Telemark.
...da naj bi se smučarski skoki začeli leta 1810 s kombinacijo smučanja po strmini s krajšimi skoki.
...da je bil okoli leta 1860 prvi uradni izmerjen skok Norvežana Sondrea Nordheima, ki je skočil 30 m.
...da so prvo tekmovanje v smučarskih skokih izvedli leta 1862.
...da so leta 1879 smučarski skoki postai priznani kot organiziran šport v Ameriki.
...da se je Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih začelo leta 1925.
...da je prvo Svetovno prvenstvo v Planici po navodilih FIS-a potekal leta 1972.
...da je Jože Šlibar februarja 1961 postal prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord. Skočil je 141 m.
...da so se že leta 1934 na takratni Bloudek-Rožmanovi pomerili največji mojstri smučarskih skokov.
...da trenutni svetovni rekord znaša 246 m. V Vikersundu ga je postavil Johan Remen Evensen