Cerkev Sv. Mihaela
Cerkev je bila sezidana v začetku 14. stoletja in jo lahko vidite na obrobju vasi. Stili gradnje so različni, saj so skozi zgodovino cerkev večkrat prezidali in obnovili, a najstarejši stili gradnje izhajajo iz gotike.
V letu 1829 je bila cerkev prezidana v neorenesančnem slogu ter krita s skodlami (lesene deske, ki se uporabljajo za kritino). Znotraj cerkve lahko vidite tri lesene oltarje ter glavni oltar s kipi Sv. nadangela MIhaela ter Sv. Petra in Pavla, ki so narejeni iz kamna. Iz gotskega obdobja je ostal še tabernakelj.
Iz 15. stoletja izvira tudi freska, ki so jo odkrili v zakristiji in prikazuje Jezusovo križanje. Fresko so odkrili v celoti šele leta 1997 ob odstranitvi stropa v zakristiji. Freska je tako posebna, da se uvršča med najbolj monumentalne freske na Gorenjskem.
Prav posebne so tudi orgle, ki v cerkvi zavzemajo posebno mesto in so zadnje delo znanega mojstra Ivana Milavca. Okna in vrata iz obdobja zadnje večje prenove leta 1829 so narejene iz Peraškega zelenega kamna.
Na žalost sta cerkev v zadnjem obdobju prizadela dva močnejša potresa, ki sta poškodovala nosilne loke. Prvi se je zgodil leta 1976, drugi pa leta 1998.
Ob cerkvi se nahaja pokopališče, kjer so zadnje počivališče našli ne le prebivalci vasi, ampak tudi planinci, ki so se ponesrečili v Triglavskem podgorju. Na tem pokopališču počiva tudi velik ljubitelj planinarstva ter dolgoletni vaški župnik Jakob Aljaž. Poleg njegovega groba si lahko ogledate tudi njegovo spominsko sobo in spomenik na obrobju vasi, med bolj poznane objekte, ki spominjajo nanj spada tudi Aljažev stolp na vrhu Triglava.
Cerkev je bila sezidana v začetku 14. stoletja in jo lahko vidite na obrobju vasi. Stili gradnje so različni, saj so skozi zgodovino cerkev večkrat prezidali in obnovili, a najstarejši stili gradnje izhajajo iz gotike.
V letu 1829 je bila cerkev prezidana v neorenesančnem slogu ter krita s skodlami (lesene deske, ki se uporabljajo za kritino). Znotraj cerkve lahko vidite tri lesene oltarje ter glavni oltar s kipi Sv. nadangela MIhaela ter Sv. Petra in Pavla, ki so narejeni iz kamna. Iz gotskega obdobja je ostal še tabernakelj.
Iz 15. stoletja izvira tudi freska, ki so jo odkrili v zakristiji in prikazuje Jezusovo križanje. Fresko so odkrili v celoti šele leta 1997 ob odstranitvi stropa v zakristiji. Freska je tako posebna, da se uvršča med najbolj monumentalne freske na Gorenjskem.
Prav posebne so tudi orgle, ki v cerkvi zavzemajo posebno mesto in so zadnje delo znanega mojstra Ivana Milavca. Okna in vrata iz obdobja zadnje večje prenove leta 1829 so narejene iz Peraškega zelenega kamna.
Na žalost sta cerkev v zadnjem obdobju prizadela dva močnejša potresa, ki sta poškodovala nosilne loke. Prvi se je zgodil leta 1976, drugi pa leta 1998.
Ob cerkvi se nahaja pokopališče, kjer so zadnje počivališče našli ne le prebivalci vasi, ampak tudi planinci, ki so se ponesrečili v Triglavskem podgorju. Na tem pokopališču počiva tudi velik ljubitelj planinarstva ter dolgoletni vaški župnik Jakob Aljaž. Poleg njegovega groba si lahko ogledate tudi njegovo spominsko sobo in spomenik na obrobju vasi, med bolj poznane objekte, ki spominjajo nanj spada tudi Aljažev stolp na vrhu Triglava.
100