Podoba raja
Edinstveni pogledi na neokrnjeno naravo.
Bled, ki se v srednjeveških virih omenja kot Veldes in kjer se trenutno nahajate, leži v osrčju Alp in vam ponuja edinstvene razglede na neokrnjeno naravo. Že največji slovenski pesnik France Prešeren je o Bledu nekoč pisal kot o Podobi raja. Zapisal je nekako takole: “dežela kranjska nima lepšga kraja kot je z okol’co ta podoba raja”
Že največji slovenski pesnik France Prešeren je o Bledu nekoč pisal kot o Podobi raja. Zapisal je nekako takole: “dežela kranjska nima lepšga kraja kot je z okol’co ta podoba raja”
Naravne danosti Bleda, njegovo jezero z majhnim otočkom, grad in še katere druge arhitekturne ali naravne znamenitosti vas bodo navdušile kot že mnoge. Pred vami je namreč ogled mesta, ki si ga ogleda večina turistov, ki obišče prečudovito Slovenijo. Še preden se podamo v raziskovanje blejskih znamenitosti je prav, da spoznate kratko zgodovino mesta. Ugodna lega mesta, možnost kmetovanja in varno zavetje grajskega griča in otoka so privabljali prve prebivalce.
Prvi, vendar redki sledovi prisotnosti človeka na Bledu segajo celo v kameno dobo. Arheologi pa so pod plastjo slovanske nekropole na Pristavi pod Gradom odkrili 80 žganih grobov iz starejše železne dobe (t.j. okoli 800 do 600 pr.n.št.). Zaradi tega lahko z zagotovostjo trdimo, da ima Bled zelo bogato in tudi več kot 2000 letno zgodovino. Kljub kasnejši prisotnosti Keltov in Rimljanov pa so njihove najdbe dosti bolj skromne. Gosteje so Bled naseljevali še Slovani in sicer v dveh korakih. Prve slovanske naselitve namreč segajo v 7, druge pa med 9. in 10. stoletje.
Prva omemba blejskega gradu
Cesar Henrik II. je leta 1004 podaril briksenškemu škofu Albuinu Bled z ozemljem med obema Savama, a že nekaj let kasneje, natančneje leta 1011 mu je podaril še Blejski grad. Dogodek je bil velika prelomnica v blejski zgodovini, saj je prav Darilna listina prvi uradni dokument, ki omenja blejski grad. (Fotokopijo slednje si je mogoče ogledati v muzejski zbirki na gradu.)
Bled pridobi status mesta
Kljub svoji dolgi zgodovini je Bled šele leta 1960 pridobil status mesta. Današnje mestno naselje Bled je zaradi močne gospodarske in turistične povezanosti nastalo iz več manjših vasi razporejenih okoli jezerske kotanje.
Začetek turizma na Bledu
Prav ena največjih znamenitosti Bleda - otok sredi jezera je bil povod, da so Romarji kot prvi obiskovalci Bleda prišli v ta kraj. Bili so namreč romarji iz Kranjske, Koroške, Štajerske in Primorske, ki so romal k Mariji na otok. O svojem doživetju na Bledu so z veseljem pripovedovali drugim romarjem in jih tako privabljali na Bled.
Na Bled pa niso prihajali zgolj preprosti romarji, pač pa tudi visoka gospoda. Prav turizem in sicer zdraviliški turizem je tisti, ki je na Bled že pred časom privabljal številne ljudi. Janez Vajkar Valvasor, domači plemič je leta 1689 napisal knjigo Slava vojvodine Kranjske, v kateri je namreč poročal tudi o blejskih termalnih vrelcih.
Zaradi tega so na Bled prihajale vedno večje množice ljudi, ki pa niso bile po godu grajskemu skrbniku Weidmannu, ki je zaradi navala ljudi želnih zdravja želel razdreti in zasuti zajetje vrelcev, vendar mu ljudje niso dovolili. Valvasor poroča, da so ljudje še prihajali, se kopali in nekateri celo ozdraveli.
Kljub preprečitvi Wildemannu, da uniči zdraviliški turizem je v mestu obstajal še en nasprotnik vrelcev, to je bil kasnejši grajski oskrbnik Ignac Novak, ki je v 18. stoletju celo večkrat predlagal, da bi jezero osušili in pridobili rodovitno polje ter ilovico kot surovino za opekarno. K sreči je bil njegov predlog s strani deželnega zbora zavrnjen. Vrelci so bili kasneje prekriti z leseno lopo. Vendar pa so na Bled prihajali tudi ljudje, ki jih vrelci niso zanimali ampak so prišli občudovat edinstveno lepoto Bleda.
Novejša zgodovina mesta Med I. in II. svetovno vojno je Bled ostal najbolj svetovljansko letovišče v nekdanji Jugoslaviji. Prav tako pa je bil poletna rezidenca Karađorđevićev. Postal je tudi pomembno politično in diplomatsko središče. Tudi po II. svetovni vojni prebivalci niso prenehali s turistično tradicijo. Tako so prenovili in prevzeli večji del gostinskih in turistično-rekreacijskih objektov. Na Bledu je svojo rezidenco imel tudi Tito zaradi česar so Bled obiskali mnogi državniki, politiki in kulturni delavci iz celega sveta.
Sedaj pa vas vabimo, da skupaj spoznamo lepote Bleda
Edinstveni pogledi na neokrnjeno naravo.
Bled, ki se v srednjeveških virih omenja kot Veldes in kjer se trenutno nahajate, leži v osrčju Alp in vam ponuja edinstvene razglede na neokrnjeno naravo. Že največji slovenski pesnik France Prešeren je o Bledu nekoč pisal kot o Podobi raja. Zapisal je nekako takole: “dežela kranjska nima lepšga kraja kot je z okol’co ta podoba raja”
Že največji slovenski pesnik France Prešeren je o Bledu nekoč pisal kot o Podobi raja. Zapisal je nekako takole: “dežela kranjska nima lepšga kraja kot je z okol’co ta podoba raja”
Naravne danosti Bleda, njegovo jezero z majhnim otočkom, grad in še katere druge arhitekturne ali naravne znamenitosti vas bodo navdušile kot že mnoge. Pred vami je namreč ogled mesta, ki si ga ogleda večina turistov, ki obišče prečudovito Slovenijo. Še preden se podamo v raziskovanje blejskih znamenitosti je prav, da spoznate kratko zgodovino mesta. Ugodna lega mesta, možnost kmetovanja in varno zavetje grajskega griča in otoka so privabljali prve prebivalce.
Prvi, vendar redki sledovi prisotnosti človeka na Bledu segajo celo v kameno dobo. Arheologi pa so pod plastjo slovanske nekropole na Pristavi pod Gradom odkrili 80 žganih grobov iz starejše železne dobe (t.j. okoli 800 do 600 pr.n.št.). Zaradi tega lahko z zagotovostjo trdimo, da ima Bled zelo bogato in tudi več kot 2000 letno zgodovino. Kljub kasnejši prisotnosti Keltov in Rimljanov pa so njihove najdbe dosti bolj skromne. Gosteje so Bled naseljevali še Slovani in sicer v dveh korakih. Prve slovanske naselitve namreč segajo v 7, druge pa med 9. in 10. stoletje.
Prva omemba blejskega gradu
Cesar Henrik II. je leta 1004 podaril briksenškemu škofu Albuinu Bled z ozemljem med obema Savama, a že nekaj let kasneje, natančneje leta 1011 mu je podaril še Blejski grad. Dogodek je bil velika prelomnica v blejski zgodovini, saj je prav Darilna listina prvi uradni dokument, ki omenja blejski grad. (Fotokopijo slednje si je mogoče ogledati v muzejski zbirki na gradu.)
Bled pridobi status mesta
Kljub svoji dolgi zgodovini je Bled šele leta 1960 pridobil status mesta. Današnje mestno naselje Bled je zaradi močne gospodarske in turistične povezanosti nastalo iz več manjših vasi razporejenih okoli jezerske kotanje.
Začetek turizma na Bledu
Prav ena največjih znamenitosti Bleda - otok sredi jezera je bil povod, da so Romarji kot prvi obiskovalci Bleda prišli v ta kraj. Bili so namreč romarji iz Kranjske, Koroške, Štajerske in Primorske, ki so romal k Mariji na otok. O svojem doživetju na Bledu so z veseljem pripovedovali drugim romarjem in jih tako privabljali na Bled.
Na Bled pa niso prihajali zgolj preprosti romarji, pač pa tudi visoka gospoda. Prav turizem in sicer zdraviliški turizem je tisti, ki je na Bled že pred časom privabljal številne ljudi. Janez Vajkar Valvasor, domači plemič je leta 1689 napisal knjigo Slava vojvodine Kranjske, v kateri je namreč poročal tudi o blejskih termalnih vrelcih.
Zaradi tega so na Bled prihajale vedno večje množice ljudi, ki pa niso bile po godu grajskemu skrbniku Weidmannu, ki je zaradi navala ljudi želnih zdravja želel razdreti in zasuti zajetje vrelcev, vendar mu ljudje niso dovolili. Valvasor poroča, da so ljudje še prihajali, se kopali in nekateri celo ozdraveli.
Kljub preprečitvi Wildemannu, da uniči zdraviliški turizem je v mestu obstajal še en nasprotnik vrelcev, to je bil kasnejši grajski oskrbnik Ignac Novak, ki je v 18. stoletju celo večkrat predlagal, da bi jezero osušili in pridobili rodovitno polje ter ilovico kot surovino za opekarno. K sreči je bil njegov predlog s strani deželnega zbora zavrnjen. Vrelci so bili kasneje prekriti z leseno lopo. Vendar pa so na Bled prihajali tudi ljudje, ki jih vrelci niso zanimali ampak so prišli občudovat edinstveno lepoto Bleda.
Novejša zgodovina mesta Med I. in II. svetovno vojno je Bled ostal najbolj svetovljansko letovišče v nekdanji Jugoslaviji. Prav tako pa je bil poletna rezidenca Karađorđevićev. Postal je tudi pomembno politično in diplomatsko središče. Tudi po II. svetovni vojni prebivalci niso prenehali s turistično tradicijo. Tako so prenovili in prevzeli večji del gostinskih in turistično-rekreacijskih objektov. Na Bledu je svojo rezidenco imel tudi Tito zaradi česar so Bled obiskali mnogi državniki, politiki in kulturni delavci iz celega sveta.
Sedaj pa vas vabimo, da skupaj spoznamo lepote Bleda
100