Vetrinjski dvor
Vetrinjski dvor spada med najpomembnejše meščanske hiše v Mariboru, leta 1961 je bil uvrščen na seznam najpomembnejših kulturno-umetnostnih spomenikov v Sloveniji, leta 1992 je bil razglašen za spomenika lokalnega pomena in leta 2001 je bil vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Vetrinjski dvor spada med najpomembnejše meščanske hiše v Mariboru, leta 1961 je bil uvrščen na seznam najpomembnejših kulturno-umetnostnih spomenikov v Sloveniji, leta 1992 je bil razglašen za spomenika lokalnega pomena in leta 2001 je bil vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Začetki izgradnje dvorca segajo v prvo polovico 13. stoletja, najstarejši del stavbnega kompleksa je zahodni trakt, ki skriva za svojimi zidovi obrise prvotne srednjeveške hiše. Dvor je bil najprej v cerkveni lasti- upravni sedež posesti »Vetrinjskega samostana«. Po širitvi posesti in gospodarski moči lastnikov se ja zgradba v 16. in 17. stoletju dograjevala in dobila sklenjeno podobo okrog notranjega dvorišča. Na zahodu ob Vetrinjski ulici, so bili nadzidani upravno reprezentanšni prostori z dvorno kapelo, ob severni in vzhodni strani pa so bili dograjeni gospodarski objekti.
Leta 1709 je Vetrinjski dvor prešel v plemiško posest. V tem času so zahodno krilo opremili z baročno fasado, glavni vhod pa z grbom plemiških družin Brauner-Rabatta in pozidali vzhodni trakt z nadstropno dvorano, kjer je od leta 1785 do 1806 domovalo prvo mariborsko gledališče. V 19. stoletju je zgradba prešla v meščanske roke, menjavali so se bogati obrtniki, kateri so prostore prilagajali svojim potrebam. Zadnji lastnik do razlastitve po drugi svetovni vojni je bil usnjar Alojz Nasko, po njem tudi ime »Naskov dvorec«.
Vetrinjski dvor spada med najpomembnejše meščanske hiše v Mariboru, leta 1961 je bil uvrščen na seznam najpomembnejših kulturno-umetnostnih spomenikov v Sloveniji, leta 1992 je bil razglašen za spomenika lokalnega pomena in leta 2001 je bil vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Vetrinjski dvor spada med najpomembnejše meščanske hiše v Mariboru, leta 1961 je bil uvrščen na seznam najpomembnejših kulturno-umetnostnih spomenikov v Sloveniji, leta 1992 je bil razglašen za spomenika lokalnega pomena in leta 2001 je bil vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Začetki izgradnje dvorca segajo v prvo polovico 13. stoletja, najstarejši del stavbnega kompleksa je zahodni trakt, ki skriva za svojimi zidovi obrise prvotne srednjeveške hiše. Dvor je bil najprej v cerkveni lasti- upravni sedež posesti »Vetrinjskega samostana«. Po širitvi posesti in gospodarski moči lastnikov se ja zgradba v 16. in 17. stoletju dograjevala in dobila sklenjeno podobo okrog notranjega dvorišča. Na zahodu ob Vetrinjski ulici, so bili nadzidani upravno reprezentanšni prostori z dvorno kapelo, ob severni in vzhodni strani pa so bili dograjeni gospodarski objekti.
Leta 1709 je Vetrinjski dvor prešel v plemiško posest. V tem času so zahodno krilo opremili z baročno fasado, glavni vhod pa z grbom plemiških družin Brauner-Rabatta in pozidali vzhodni trakt z nadstropno dvorano, kjer je od leta 1785 do 1806 domovalo prvo mariborsko gledališče. V 19. stoletju je zgradba prešla v meščanske roke, menjavali so se bogati obrtniki, kateri so prostore prilagajali svojim potrebam. Zadnji lastnik do razlastitve po drugi svetovni vojni je bil usnjar Alojz Nasko, po njem tudi ime »Naskov dvorec«.
20