Tradicija letenja je v mestu ob Dravi stara. Leta 1889 je z balonom poletel neki češki umetnik in odskočil z njega z dežnikom. Devetnajst let kasneje je Mariborčan Oskar Rziha, po poreklu prav tako Čeh, izdelal brezmotorno letalo iz lesa in platna. Marca istega leta (1910) se je z njim večkrat spustil z vrha hriba pri Kamnici in poletel dobrih 600 m. Rizha je zgradil tudi dvoje motornih letal, vendar poleti z njima niso uspeli. Leta 1912 je Društvo za zrakoplovstvo Gradec v Mariboru organiziralo polet z balonom, ki ga je pilotiral Mariborčan Macher. Balon se je dvignil do 800 m višine in poletel vse do Slovenskih Konjic. Naslednje leto je mesto premoglo svoj lastni balon, s katerim je že omenjeni mestni pilot poletel vse do Baltiškega morja. Manj uspešen je bil prvi letalski miting z letalom na motorni pogon. Letalo je doseglo višine vsega 8 metrov in se nato zrušilo, na srečo brez usodnih posledic za pilota. A že naslednji dan je nad mestom krožilo vojaško letalo, ki je nato uspešno pristalo na Teznu, naslednji dan pa odletelo proti severu. Zaradi ugodne lege na obrobju Alp, stalnih vetrov in jasnega ozračja je veljal Maribor že pred pričetkom prve svetovne vojne za mesto aviacije. Leta 1927 je bil ustanovljen Aeroklub Maribor. Čez tri leta so njegovi člani na vojaškem letališču Tezno postavil prvi civilni hangar v kraljevini Jugoslaviji.
5. junij 1961, Maribor: Danes popoldne so na pobreškem pokopališču z vsemi vojaškimi častmi pokopali 24-letnega vojnega letalca - podporočnika Miroslava Skaza. Mladi pilot reaktivnega letala je v petek strmoglavil nad Rovinjem. Na zadnji poti so mladega letalca pospremili številni Mariborčani in njegovi vojni tovariši. Gojenci podoficirske šole so imeli ves čas, ko je ležal v mrliški veži, častno stražo. Predno so ga položili v grob, je enota teh gojencev izstrelila tudi častno salvo. Prerani grob mladega letalca so zasuli s številnimi venci in cvetjem.