Černigoj Milan, arhitekt
Simboli: žara; steber s kapitelom. Žara je pogrebna posoda, v kateri je pokojnikov pepel, in evocira simboliko prebivališča oz. hiše. Povezuje se z ženskim načelom, saj kot simbol predstavlja uterus, v katerem se pripravlja novo rojstvo. Je tudi simbol, ki nam razkriva moč preobrazbe. Steber, moški simbol, predstavlja os zgradbe in povezuje različne ravni, jamči pa za stabilnost in trdnost poslopja. Z bazo (korenine), stebrom (steblo) in kapitelom (krošnja) simbolizira drevo življenja, saj je njegova oblika povzeta po drevesu. Pri starih Grkih se primerja s falusom v erekciji. Navpičnost, ki ga zaznamuje, je simbol samopotrjevanja. Je tudi simbol osi sveta. Steber na grobu ima lahko tudi votivno in triumfalno vlogo, zato simbolizira razmerje med nebom in zemljo. Evocira človeško hvaležnost božanskemu, lahko pa časti tudi tukaj pokopanega. Je simbol moči, ki zagotavlja zmago in nesmrtnost njenih posledic.
arhitekt Černigoj Milan je bil rojen 9. marca 1912 v Tolminu, očetu Antonu, cestnemu mojstru in materi Zofiji. Leta 1935 je diplomiral na Ljubljanski fakulteti za arhitekturo pri znamenitem arhitektu Jožetu Plečniku, ki je pustil sled tudi v mestu ob Dravi, kapelo Jezusovega srca pri parku Magdalena. Naslednje leto se Milan preseli v Maribor, saj dobi zaposlitev v Devovem biroju, kjer je delal tudi njegov brat Jaroslav, prav tako arhitekt. Leta 1944 ga je aretiral Gestapo in kmalu se je znašel v koncentracijskem taborišču Flossenburg, kjer je dočakal konec vojne. Nastopila so leta, ko se je uveljavil poklicno. Aktiven je bil predvsem v času intenzivne izgradnje mesta po II. svetovni vojni. Maribor je bil namreč med vojno temeljito porušen zaradi zavezniških bombnih napadov, katere cilj je bil industrijska in transportna infrastruktura. V 55 napadih je angloameriško letalstvo odvrglo okrog 12000 bomb, v katerih je bilo docela porušenih 466 zgradb, še več pa močno poškodovanih. V povojno obnovo je bilo spočetka vključeno celotno prebivalstvo, na podoben način, kot si predstavljamo izgradnjo piramid. Predstavljajte si množice zaprašenih in od sonca zagorelih ljudi z nasmeški, ki si podajajo opeke, kopljejo, vozijo samokolnice, postavljajo zidarske odre... V ozadju te podobe je načrt za novo mesto, socialistični Maribor, in ekipa snovalcev, glava projekta povojne obnove. Med njimi sta igrala vidno vlogo tudi arh. Milan Černigoj in njegov brat Jaroslav. Milan se je izkazal predvsem na področju industrijske gradnje. Njegovo delo je jeklena konstrukcija industrijske hale Metalne na Teznem, nadalje motorna hala železniških vozil TVT Boris Kidrič iz začetka 60-ih let. V 50-ih letih je projektiral novi stadion SD Branik, uredil športno središče ob Mladinski cesti, lesni kombinat LIP v Limbušu, športni park v Ljudskem vrtu in na Taboru, Pošto 2 in nekatere stanovanjske objekte. Po njegovih načrtih je bil zgrajen tudi znameniti hotel Slavija, ki ga je v 60-ih obiskal tudi predsednik SFRJ Josip Broz. Za slednjega je bilo sicer znano, da se nerad ustavlja v Mariboru, zato, ker je bil tu zaprt in ker je od tod njegova prva žena, Herta Hass, pokopana na Pobreškem pokopališču. Černigojeva je tudi zasnova nekdanjega Leninovega trga, danes trga generala Maistra. Takrat je nastal znameniti kamniti vodnjak sredi trga, kjer si Mariborčani že desetletja lajšamo žejo, skladen z okolico in odlikujoč se z velikopotezno preprostostjo. Njegovo delo je tudi glavni kolodvor, zgrajen leta 1954. Ta arhitekturni kompleks predstavlja primer poznega slovenskega funkcionalizma. Poseben je zaradi členjenosti svojih volumnov, ki potekajo vzporedno s progo. Linearni zasnovi sledijo členitve nivojev. Postajo označuje visok urni stolp, ki stoji ob glavni, v celoti zastekljeni in enakomerno razčlenjeni dvorani.
Bil je pomemben tudi kot predavatlej na Visoki tehnični šolo in kot direktor, vodja projektive v koletivu Projekt Maribor, za projektiranje visokih in nizkih gradenj. Njegova osebna poklicna zgodba zaznamuje čas povojne izgradnje, vere v socializem in skritega oporečništva. V svojem nagrobnem spomeniku namreč ostaja zvest svojemu učitelju in vrednotam, ki so v njegovem času veljale za reakcionarne.
Simboli: žara; steber s kapitelom. Žara je pogrebna posoda, v kateri je pokojnikov pepel, in evocira simboliko prebivališča oz. hiše. Povezuje se z ženskim načelom, saj kot simbol predstavlja uterus, v katerem se pripravlja novo rojstvo. Je tudi simbol, ki nam razkriva moč preobrazbe. Steber, moški simbol, predstavlja os zgradbe in povezuje različne ravni, jamči pa za stabilnost in trdnost poslopja. Z bazo (korenine), stebrom (steblo) in kapitelom (krošnja) simbolizira drevo življenja, saj je njegova oblika povzeta po drevesu. Pri starih Grkih se primerja s falusom v erekciji. Navpičnost, ki ga zaznamuje, je simbol samopotrjevanja. Je tudi simbol osi sveta. Steber na grobu ima lahko tudi votivno in triumfalno vlogo, zato simbolizira razmerje med nebom in zemljo. Evocira človeško hvaležnost božanskemu, lahko pa časti tudi tukaj pokopanega. Je simbol moči, ki zagotavlja zmago in nesmrtnost njenih posledic.
arhitekt Černigoj Milan je bil rojen 9. marca 1912 v Tolminu, očetu Antonu, cestnemu mojstru in materi Zofiji. Leta 1935 je diplomiral na Ljubljanski fakulteti za arhitekturo pri znamenitem arhitektu Jožetu Plečniku, ki je pustil sled tudi v mestu ob Dravi, kapelo Jezusovega srca pri parku Magdalena. Naslednje leto se Milan preseli v Maribor, saj dobi zaposlitev v Devovem biroju, kjer je delal tudi njegov brat Jaroslav, prav tako arhitekt. Leta 1944 ga je aretiral Gestapo in kmalu se je znašel v koncentracijskem taborišču Flossenburg, kjer je dočakal konec vojne. Nastopila so leta, ko se je uveljavil poklicno. Aktiven je bil predvsem v času intenzivne izgradnje mesta po II. svetovni vojni. Maribor je bil namreč med vojno temeljito porušen zaradi zavezniških bombnih napadov, katere cilj je bil industrijska in transportna infrastruktura. V 55 napadih je angloameriško letalstvo odvrglo okrog 12000 bomb, v katerih je bilo docela porušenih 466 zgradb, še več pa močno poškodovanih. V povojno obnovo je bilo spočetka vključeno celotno prebivalstvo, na podoben način, kot si predstavljamo izgradnjo piramid. Predstavljajte si množice zaprašenih in od sonca zagorelih ljudi z nasmeški, ki si podajajo opeke, kopljejo, vozijo samokolnice, postavljajo zidarske odre... V ozadju te podobe je načrt za novo mesto, socialistični Maribor, in ekipa snovalcev, glava projekta povojne obnove. Med njimi sta igrala vidno vlogo tudi arh. Milan Černigoj in njegov brat Jaroslav. Milan se je izkazal predvsem na področju industrijske gradnje. Njegovo delo je jeklena konstrukcija industrijske hale Metalne na Teznem, nadalje motorna hala železniških vozil TVT Boris Kidrič iz začetka 60-ih let. V 50-ih letih je projektiral novi stadion SD Branik, uredil športno središče ob Mladinski cesti, lesni kombinat LIP v Limbušu, športni park v Ljudskem vrtu in na Taboru, Pošto 2 in nekatere stanovanjske objekte. Po njegovih načrtih je bil zgrajen tudi znameniti hotel Slavija, ki ga je v 60-ih obiskal tudi predsednik SFRJ Josip Broz. Za slednjega je bilo sicer znano, da se nerad ustavlja v Mariboru, zato, ker je bil tu zaprt in ker je od tod njegova prva žena, Herta Hass, pokopana na Pobreškem pokopališču. Černigojeva je tudi zasnova nekdanjega Leninovega trga, danes trga generala Maistra. Takrat je nastal znameniti kamniti vodnjak sredi trga, kjer si Mariborčani že desetletja lajšamo žejo, skladen z okolico in odlikujoč se z velikopotezno preprostostjo. Njegovo delo je tudi glavni kolodvor, zgrajen leta 1954. Ta arhitekturni kompleks predstavlja primer poznega slovenskega funkcionalizma. Poseben je zaradi členjenosti svojih volumnov, ki potekajo vzporedno s progo. Linearni zasnovi sledijo členitve nivojev. Postajo označuje visok urni stolp, ki stoji ob glavni, v celoti zastekljeni in enakomerno razčlenjeni dvorani.
Bil je pomemben tudi kot predavatlej na Visoki tehnični šolo in kot direktor, vodja projektive v koletivu Projekt Maribor, za projektiranje visokih in nizkih gradenj. Njegova osebna poklicna zgodba zaznamuje čas povojne izgradnje, vere v socializem in skritega oporečništva. V svojem nagrobnem spomeniku namreč ostaja zvest svojemu učitelju in vrednotam, ki so v njegovem času veljale za reakcionarne.
20