Ajdič Filip, Katarina
Simbol: Sončni križ
Horizontalna in vertikalna premica, vrisani v krog, družno s slednjim predstavljajo zelo star simbol, ki v Evropski prazgodovini sovpada z obdobjem velikih migracij iz vzhoda. Posledica srečanja dveh različnih kultur globoko v prazgodovini ni bil konflikt, prej menjava materialnih in kulturnih dobrin. Prišleki so v Evropo prinesli poljedelstvo, prve kulturne rastline in pripeljali domače živali, staroselci pa so delili znanje o terenu, o mineralih, vodi in zemlji, loviščih, nabirališčih, hortikulturi in elementarni astronomiji. Na tej podlagi so se izoblikovale poljedelskih skupnosti mlajše kamene dobe, graditelji najstarejših znanih stalnih naselbin v Evropi, prvi evropski gozdarji, prvi keramiki in snovalci najstarejše kulturne krajine. Njihov simbol je tudi sončni križ, ki je najverjetneje zasedal pomembno mesto v njihovi religiji. Šlo naj bi za solarni simbol, saj njegovi štirje kraki predstavljajo koledar, pomladni in jesenski ekvinokcij, poletni in zimski solsticij, prelomnice v času, ki so narekovale ritualne aktivnosti ljudstev pradavnine. Lahko pa ga razlagamo z drugačnega, a prav tako astronomskega in veliko bolj praktičnega vidika. Odraža namreč dejanska kotna razmerja med štirimi kardinalnimi smermi neba, tako prostorskimi kot časovnimi točkami. Sever je v naši hemisferi fiksna točka neba, okoli katere se vrti nebesni svod, jug pa mesto, kjer sonce doseže najvišjo točko dnevnega ciklusa, kakor zvezde ponoči. In če vertikala križa simbolizira zemeljsko os, horizontala predstavlja ekvator. Točki vzhoda in zahoda sta poleg smeri mesti, kjer se pojavi oz. izgine sonce ob Ekvinokcijih. Ta simbol ima tudi praktični vidik. Služil je kot najbolj priročen koncept pri zasnovi megalitskih krogov, v kolikor ga je potrebno poravnati zgolj na eno točko neba. V krožni zasnovi megalitske strukture Stonehenge so zajete tudi orientacije megalitov k vzhodu in zahodu, ker tam vzhaja in zahaja sonce ob enakonočju, in na fiksno točko nočnega neba, mirujoče središče nebesnega kroga.
Sončni križ je vidno vlogo igral tudi v bronasti dobi, pojavlja pa se tudi kasneje v različnih zgodovinskih obdobjih. Nenazadnje ga je prevzelo tudi krščanstvo. Dandanašnji je identičen simbol prisoten v moderni astronomiji, še prej v astrologiji, v obeh primerih predstavlja zemljo.
Sončni križ javnost pogosto zamenjuje s Keltskim križem, še posebej zloglasnim zaradi povezav z neonacizmom. Podobni zgodbi smo bili priča nedavno tudi v Mariboru, mestu, kjer se ta simbol pojavlja že pred tisočletji, v sledeh najstarejših tukajšnjih kultur. Sončni križ je na področju mesta namreč stalnica zadnjih 7000 let, vse od mlajše kamene dobe naprej. Pojavlja se kot ornament na keramični posodi in kultnih figurah, amulet na bronastem nakitu, gravura v kamnu kot podpis rimskega in srednjeveškega obrtnika, kot astrologov znak za zemljo… Iz zgodovinskega časa je tudi sedem sončnih križev iz Pobreškega pokopališča. In nedavno je bil ta simbol v mestu ob Dravi še posebej aktualen. Pred leti je namreč postal zaščitni znak navijačev mestnega nogometnega kluba. Kasneje ga je prepovedala UEFA, kmalu zatem pa je bil neposrečeno komentiran s strani mestnega župana, kar je sprožilo burne odzive javnosti in se razvilo v manjšo afero. Veliko pomembneje je, da je sončni križ simbol, ki se pojavlja tako v Aziji in obeh Amerikah, Afriki in Avstraliji in nas tako povezuje z drugimi kulturami sveta.
Simbol: Sončni križ
Horizontalna in vertikalna premica, vrisani v krog, družno s slednjim predstavljajo zelo star simbol, ki v Evropski prazgodovini sovpada z obdobjem velikih migracij iz vzhoda. Posledica srečanja dveh različnih kultur globoko v prazgodovini ni bil konflikt, prej menjava materialnih in kulturnih dobrin. Prišleki so v Evropo prinesli poljedelstvo, prve kulturne rastline in pripeljali domače živali, staroselci pa so delili znanje o terenu, o mineralih, vodi in zemlji, loviščih, nabirališčih, hortikulturi in elementarni astronomiji. Na tej podlagi so se izoblikovale poljedelskih skupnosti mlajše kamene dobe, graditelji najstarejših znanih stalnih naselbin v Evropi, prvi evropski gozdarji, prvi keramiki in snovalci najstarejše kulturne krajine. Njihov simbol je tudi sončni križ, ki je najverjetneje zasedal pomembno mesto v njihovi religiji. Šlo naj bi za solarni simbol, saj njegovi štirje kraki predstavljajo koledar, pomladni in jesenski ekvinokcij, poletni in zimski solsticij, prelomnice v času, ki so narekovale ritualne aktivnosti ljudstev pradavnine. Lahko pa ga razlagamo z drugačnega, a prav tako astronomskega in veliko bolj praktičnega vidika. Odraža namreč dejanska kotna razmerja med štirimi kardinalnimi smermi neba, tako prostorskimi kot časovnimi točkami. Sever je v naši hemisferi fiksna točka neba, okoli katere se vrti nebesni svod, jug pa mesto, kjer sonce doseže najvišjo točko dnevnega ciklusa, kakor zvezde ponoči. In če vertikala križa simbolizira zemeljsko os, horizontala predstavlja ekvator. Točki vzhoda in zahoda sta poleg smeri mesti, kjer se pojavi oz. izgine sonce ob Ekvinokcijih. Ta simbol ima tudi praktični vidik. Služil je kot najbolj priročen koncept pri zasnovi megalitskih krogov, v kolikor ga je potrebno poravnati zgolj na eno točko neba. V krožni zasnovi megalitske strukture Stonehenge so zajete tudi orientacije megalitov k vzhodu in zahodu, ker tam vzhaja in zahaja sonce ob enakonočju, in na fiksno točko nočnega neba, mirujoče središče nebesnega kroga.
Sončni križ je vidno vlogo igral tudi v bronasti dobi, pojavlja pa se tudi kasneje v različnih zgodovinskih obdobjih. Nenazadnje ga je prevzelo tudi krščanstvo. Dandanašnji je identičen simbol prisoten v moderni astronomiji, še prej v astrologiji, v obeh primerih predstavlja zemljo.
Sončni križ javnost pogosto zamenjuje s Keltskim križem, še posebej zloglasnim zaradi povezav z neonacizmom. Podobni zgodbi smo bili priča nedavno tudi v Mariboru, mestu, kjer se ta simbol pojavlja že pred tisočletji, v sledeh najstarejših tukajšnjih kultur. Sončni križ je na področju mesta namreč stalnica zadnjih 7000 let, vse od mlajše kamene dobe naprej. Pojavlja se kot ornament na keramični posodi in kultnih figurah, amulet na bronastem nakitu, gravura v kamnu kot podpis rimskega in srednjeveškega obrtnika, kot astrologov znak za zemljo… Iz zgodovinskega časa je tudi sedem sončnih križev iz Pobreškega pokopališča. In nedavno je bil ta simbol v mestu ob Dravi še posebej aktualen. Pred leti je namreč postal zaščitni znak navijačev mestnega nogometnega kluba. Kasneje ga je prepovedala UEFA, kmalu zatem pa je bil neposrečeno komentiran s strani mestnega župana, kar je sprožilo burne odzive javnosti in se razvilo v manjšo afero. Veliko pomembneje je, da je sončni križ simbol, ki se pojavlja tako v Aziji in obeh Amerikah, Afriki in Avstraliji in nas tako povezuje z drugimi kulturami sveta.
20