Predvideno je bilo, da bi pokopališče Dobrava nekoč postalo osrednje mariborsko pokopališče.
Nastanek pokopališča Dobrava
Zgodba pokopališča Dobrava sega globoko v sredino 20. stoletja, ko so nastale prve ideje za opustitev vseh mestnih pokopališč ter gradnjo velikega centralnega pokopališča v Stražunskem gozdu. Pokopališče je
začelo dobivati svojo podobo med leti 1980 in 1985. 15. junija 1985 je začelo z obratovanjem in štiri dni kasneje se je na njem že odvil prvi pogreb.
Pri načrtovanju pokopališča sta imela ključno vlogo arhitekta Niko Stare in Dušan Muravec iz Zavoda za Urbanizem Maribor (ZUM). Arhitekturo in načrtovanje poslovilnega objekta je prevzelo in izvedlo podjetje Komunaprojekt, znotraj katerega je projekt prevzel arhitekt Vlado Emeršič.
Krajinsko arhitekturna zasnova
Pokopališče Dobrava se z ozirom na naravne danosti deli v dve značilni krajinski območji: gozdno oziroma parkovno in tratno na njivskem zemljišču.
Gozdni, parkovni del pokopališča je zasnovan tako, da se pri formiranju grobnih polj upošteva že obstoječa mreža poti, ob katerih je na obstoječih jasah formirati grupacije grobnih polj.
Tratni del pokopališča predstavlja območje, ki je prevzelo glavni delež površin za pokopavanje, predvsem za klasične zemeljske pokope. Prostorsko organizacijski motiv je tu osrednja jasa, obdana s krožno potjo. .
Posebnost pokopališča Dobrava
Pokopališče Dobrava je bilo prvotno zasnovano kot zelena travnata površina z manjši spominskimi obeležji, kar pomeni, da se grobna mesta ne pokrivajo s kamnom ali drugimi ureditvenimi elementi.
Ker je predvidena zasnova preveč odstopala od tradicionalnih slovenskih pokopališč, se je sčasoma dopustilo manjše krajinsko arhitekturne odmike od prvotne zasnove. Kljub temu so posebnost dobravskega pokopališča še vedno
tratni grobovi in s cipresami ločena grobna polja.
Pomembni deli pokopališča Dobrava
Poleg tratnega in gozdnega dela so
pomembnejši deli pokopališča Dobrava:
- poslovilni objekt in krematorij,
- grobno polje za raztros pepela umrlih,
- predel muslimanskih grobov,
- pokopališče za male živali ter
- Park spominov, ki simbolno povezuje vsa vojna grobišča na mariborskem območju.
V Artourju boste našli še pot, ki vas bo popeljala do pomembnih spomenikov in grobov znanih oseb na pokopališču.